"Popravljanje odnosov z materjo Zemljo je glavni izziv človeštva. Moramo ukrepati in to takoj, da ustvarimo boljšo prihodnost za vse nas." — António Guterres

Konference ZN o podnebnih spremembah v Dubaju (COP28) se je udeležilo veliko število mladih, med njimi tudi mladinski delegat Rok Dolenc iz Slovenije. Z nami je delil svojo izkušnjo s konference COP28.

V zadnjih nekaj letih je inflacija povzročila krizo življenjskih stroškov v različnih koncih sveta. Nekateri razpihovalci strahu so izkoristili stisko milijard ljudi in širili retoriko, da si ukrepov proti podnebnim spremembam ni mogoče privoščiti in so v nasprotju z interesi preprostih ljudi. Nič ne more biti dlje od resnice.

"Onesnaženost zraka je svetovna grožnja. Devetindevetdeset odstotkov človeštva diha zrak, v katerem so saje, žveplo in druge strupene kemikalije, pri čemer so najbolj izpostavljene države z nizkimi in srednjimi dohodki." — António Guterres

"Svetovni dan okolja je poziv k boju proti onesnaževanju s plastiko.
Vsako leto se na svetu proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, od katere se tretjina uporabi le enkrat." — António Guterres

Naravno okolje na planetu se zaradi človekove dejavnosti nevarno krči. Doživlja največjo izgubo življenjskih vrst po dinozavrih. Milijonu rastlinskih in živalskih vrst grozi izumrtje, mnogim že v nekaj desetletjih.

Nujni podnebni ukrepi lahko zagotovijo prihodnost, ki bo primerna za življenje, opozarjajo znanstveniki v zadnjem poročilu Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC).

Rešitev je v podnebno odpornem razvoju. Ta vključuje povezovanje ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam z ukrepi za zmanjšanje ali preprečevanje emisij toplogrednih plinov na načine, ki zagotavljajo širše koristi.

Voda se prepleta z vsemi glavnimi svetovnimi izzivi: od zdravja do lakote, od enakosti spolov do delovnih mest, od izobraževanja do industrije in od naravnih nesreč do miru.

Letošnja podnebna konferenca ZN poteka v Šarm el Šejku, in sicer v spremstvu ekstremnih vremenskih dogodkov po vsem svetu, energetske krize, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini, in znanstvenih raziskav, ki ponavljajo, da svet ne stori dovolj za boj proti emisijam ogljika in za zaščito prihodnosti našega planeta.

Z vsakim vdihom se povežemo z oceani. Oceani nam dajejo kisik in nam zagotavljajo hrano in preživetje. Stabilizirajo naše podnebje in absorbirajo večino toplote, ki je ujeta na Zemlji. Milijarde ljudi, živali in rastlin so odvisne od dobrobiti oceanov, vendar je ta dobrobit v težavah.

Treba je storiti še več za večjo ozaveščenost o pomenu ohranjanja in trajnostne rabe gorskih ekosistemov, vključno z njihovo biotsko raznovrstnostjo.

“Postavimo leto 2021 kot tisto, v katerem se bomo spopadli z globalno podnebno krizo.” – Generalni sekretar Združenih narodov (ZN) António Guterres

Podnebna kriza je rdeči alarm za človeštvo.

Svetovni voditelji bodo kmalu na podnebni konferenci Združenih narodov (ZN) v Glasgowu, ki je znana tudi kot COP26, na preizkušnji.

Še nikoli ni bilo tako nujno oživeti poškodovane ekosisteme kot sedaj

Prst je veliko več kot le umazanija. In zdrava zemlja je bistvenega pomena za zdrav planet. Tla pod našimi nogami so polna skritega sveta rastlin, živali in mikrobov; veliko premajhnih, da bi jih videli, vendar je naše preživetje odvisno od njih. Ta spregledani rezervoar napaja naše kmetijstvo in živilsko industrijo. Pomaga uravnavati emisije toplogrednih plinov in ohranja močne rastline, živali in ljudi.