Človekove pravice

alt text is missing
© UN Photo

Človekove pravice pripadajo vsem ljudem, ne glede na raso, spol, narodnost, etnično pripadnost, jezik, vero ali katero koli drugo okoliščino.

Človekove pravice vključujejo pravico do življenja in svobode, prepoved suženjstva in mučenja, svobodo mišljenja in izražanja, pravico do dela in izobraževanja ter še veliko več. Vsi smo upravičeni do teh pravic brez diskriminacije.

Mednarodno pravo človekovih pravic nalaga obveznosti vladam, da delujejo na določen način ali da se vzdržijo določenih dejanj, vse s ciljem spodbujati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika ali skupine.

Eden od velikih dosežkov Združenih narodov (ZN) je oblikovanje celovite zbirke prava človekovih pravic – univerzalnega in mednarodno zaščitenega kodeksa, kateremu se lahko pridružijo vsi narodi in stremijo vsi ljudje. Združeni narodi so opredelili širok nabor mednarodno sprejetih pravic, vključno z državljanskimi, kulturnimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi pravicami. Vzpostavili so tudi mehanizme za promocijo in zaščito teh pravic in pomoč državam pri izvajanju njihovih obveznosti.

Temelja te pravne zbirke sta Ustanovna listina ZN in Splošna deklaracija človekovih pravic, ki ju je Generalna skupščina ZN sprejela leta 1945 in 1948. Od takrat so Združeni narodi postopoma razširili pravo človekovih pravic, da bi z njim zaobjeli standarde specifične za ženske, otroke, invalide, manjšine in druge ranljive skupine.

Izpostavljeno

Splošna deklaracija človekovih pravic

Splošna deklaracija človekovih pravic (SDČP) je pomemben mejnik v zgodovini človekovih pravic. Deklaracijo, ki so jo sestavili predstavniki z različnimi pravnimi in kulturnimi ozadji iz vseh regij sveta, je Generalna skupščina ZN razglasila za skupni standard dosežkov za vsa ljudstva in vse narode. Kot prva v zgodovini je določila temeljne človekove pravice, ki jih je potrebno univerzalno zaščititi. Od njenega sprejetja leta 1948 je bila deklaracija prevedena v več kot 360 jezikov, kar jo uvršča med najbolj prevedene dokumente na svetu, bila pa je tudi navdih za ustave številnih novih neodvisnih držav in novih demokracij. Deklaracija skupaj z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in njegovima izbirnima protokoloma (o pritožbenem postopku in o smrtni kazni) ter Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah in njegovim izbirnim protokolom sestavlja tako imenovano Mednarodno listino človekovih pravic.

Splošna deklaracija človekovih pravic (Slovenščina) - Prenesite PDF

Ekonomske, socialne in kulturne pravice

Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah si prizadeva spodbujati in zaščititi:

  • pravico do dela v pravičnih in ugodnih pogojih;
  • pravico do socialnega varstva, ustreznega življenjskega standarda in do najvišjega dosegljivega standarda telesnega in duševnega blagostanja;
  • pravico do izobraževanja in uživanja prednosti kulturne svobode in znanstvenega napredka med ostalimi pravicami.

Državljanske in politične pravice

Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah obravnava pravice, kot je svoboda gibanja, enakost pred zakonom, pravico do poštenega sojenja in domnevo nedolžnosti, svobodo misli, vesti in vere, svobodo mnenja in izražanja, mirnega zbiranja, svobodo združevanja, sodelovanje pri javnih zadevah in volitvah ter varstvo pravic manjšin. Prepoveduje samovoljni odvzem življenja, mučenje, kruto ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, suženjstvo in prisilno delo, samovoljno aretacijo ali pripor, samovoljni poseg v zasebnost, vojno propagando, diskriminacijo in zagovarjanje rasnega ali verskega sovraštva.

Konvencije o človekovih pravicah

Od leta 1945 je bilo sprejetih vrsto mednarodnih pogodb in drugih instrumentov o človekovih pravicah, ki so razširila mednarodno pravo človekovih pravic. Sem sodi Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida (1948), Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (1965), Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (1979), Konvencija o otrokovih pravicah (1989) in Konvencija o pravicah invalidov (2006).

<p><sub>Širok pogled na sobo, ko generalni sekretar ZN António Guterres (na odru) govori na otvoritvi 40. zasedanja Sveta za človekove pravice.</sub></p>
© UN Photo/Violaine Martin

Širok pogled na sobo, ko generalni sekretar ZN António Guterres (na odru) govori na otvoritvi 40. zasedanja Sveta za človekove pravice.

Svet za človekove pravice

Svet za človekove pravice je ustanovila Generalna skupščina ZN 15. marca 2006 in ji neposredno poroča. Svet je zamenjal 60 let staro Komisijo ZN za človekove pravice kot ključni medvladni organ ZN, ki je pristojen za človekove pravice. Svet za človekove pravice sestavljajo predstavniki iz 47 držav članic in je zadolžen za krepitev promocije in zaščite človekovih pravic po vsem svetu z obravnavanjem primerov kršitev človekovih pravic in dajanjem priporočil v zvezi z njimi, vključno z odzivom na izredne razmere na področju človekovih pravic.

Svet preko mehanizma univerzalnega periodičnega pregleda vsaka štiri leta oceni stanje človekovih pravic v vseh 193 državah članicah ZN. Pregled poteka v okviru sodelovalnega procesa, ki ga vodijo države članice, pod okriljem Sveta in daje vsaki državi priložnost, da predstavi ukrepe, ki jih je sprejela, in izzive, s katerimi se mora soočiti, da bi izboljšala stanje človekovih pravic v svoji državi in izpolnila svoje mednarodne obveznosti.

Visoki komisar ZN za človekove pravice

Visoki komisar ZN za človekove pravice nosi glavno odgovornost za dejavnosti ZN na področju človekovih pravic. Visoki komisar je pooblaščen za odzivanje na resne kršitve človekovih pravic in preventivno ukrepanje v teh primerih.

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) je osrednja točka za dejavnosti ZN na področju človekovih pravic. Služi kot sekretariat za Svet za človekove pravice, pogodbena telesa (strokovne odbore, ki spremljajo spoštovanje pogodb) in druge organe ZN za človekove pravice. Izvaja tudi druge dejavnosti na terenu na področju človekovih pravic.

Večina temeljnih pogodb o človekovih pravicah ima nadzorni organ, ki je odgovoren za pregled izvajanja te pogodbe po državah, ki so jo ratificirale. Posamezniki, katerih pravice so bile kršene, lahko vložijo pritožbe neposredno pri odborih, ki nadzorujejo posamezne pogodbe.

<p><sub><a href="https://www.ohchr.org/en/about-us/high-commissioner/volker-turk">Volker Türk</a>, visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice<br /></sub></p>
© UNIS/Nikoleta Haffar

Volker Türk, visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice

Človekove pravice in sistem ZN

Človekove pravice so medsektorska tema v vseh politikah in programih ZN. Posledično so skoraj vsi organi in specializirane agencije ZN do neke mere vključeni v zaščito človekovih pravic. Nekateri primeri so recimo pravica do razvoja, ki je v središču ciljev trajnostnega razvoja, pravica do hrane, ki jo zagovarja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, enakost spolov, ki jo promovira Agencija ZN za ženske, in delavske pravice, ki jih opredeljuje in ščiti Mednarodna organizacija dela.

Dan človekovih pravic praznujemo vsako leto 10. decembra.

Posebni postopki ZN

Posebni postopki Sveta za človekove pravice vključujejo neodvisne strokovnjake za človekove pravice, ki delajo prostovoljno in imajo mandat za poročanje in svetovanje o človekovih pravicah s tematskega vidika ali vidika posamezne države. Izvoli jih Svet za človekove pravice za triletni mandat. Od oktobra 2022 obstajajo poročila za 14 držav in 45 tematskih sklopov na teme kot so samovoljno pridržanje, izvensodne usmrtitve, mučenje, otroška prostitucija, ali temo odrekanja pravic, kot so pravica do hrane, ustreznega bivališča, varne vode, svobode izražanja in izobraževanja.

S podporo Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR) obiskujejo posamezne države, ukrepajo na posameznih primerih ali prijavljenih kršitvah, prispevajo k razvoju mednarodnih standardov človekovih pravic ter se ukvarjajo z zagovorništvom in ozaveščanjem javnosti.

Povezane novice

  • Generalni sekretar: Poslanica ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi
    26/07/2024

    Generalni sekretar: Poslanica ob svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi

    "Trgovina z ljudmi je grozljiv zločin, katerega tarča so najbolj ranljivi. Ob letošnjem svetovnem dnevu boja proti trgovini z ljudmi se tako osredotočamo na najbolj ranljive med nami, in sicer otroke." — António Guterres

  • Generalni sekretar: Poslanica ob mednarodnem dnevu boja proti sovražnemu govoru
    13/06/2024

    Generalni sekretar: Poslanica ob mednarodnem dnevu boja proti sovražnemu govoru

    "Medtem ko obeležujemo mednarodni dan boja proti sovražnemu govoru si vsi prizadevajmo za krepitev izobraževanja o človekovih pravicah, privabimo mlade k demokratičnemu odločanju in se borimo proti nestrpnosti, diskriminaciji, predsodkom in stereotipom, kjerkoli se z njimi srečamo". — António Guterres

  • Prihodnost je naša
    24/04/2024

    Prihodnost je naša

    Mednarodni filmski festival o človekovih pravicah this human world (thw) bo v znamenju mladinskega natečaja kratkih filmov 2024. Potekal bo pod okriljem Informacijske službe Združenih narodov (UNIS) na Dunaju, Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Avstriji, glavnega urada mesta Dunaj za evropske in mednarodne zadeve ter v sodelovanju s šolami v Avstriji, na Češkem, v Madžarski, Poljski, Slovaški, Sloveniji in Turčiji.

  • Generalni sekretar: Sporočilo ob dnevu človekovih pravic
    10/12/2023

    Generalni sekretar: Sporočilo ob dnevu človekovih pravic

    ""Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice." Ikonična začetna poved Splošne deklaracije človekovih pravic je danes enako pomembna kot ob sprejetju pred 75 leti." — António Guterres

Več novic

Ženske

alt text is missing

Begunci in migracije

alt text is missing

Humanitarna dejavnost

alt text is missing