Podnebne spremembe močno vplivajo na zavest človeštva, zato si svet prizadeva doseči cilje trajnostnega razvoja. Podnebni ukrepi in trajnostni razvoj so neločljivo povezani, oba pa sta ključna za sedanjo in prihodnjo blaginjo človeštva.
Vzpostavitev bolj trajnostnega svetovnega gospodarstva bo pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Zato je izjemno pomembno, da mednarodna skupnost izpolni cilje Združenih narodov (ZN) za trajnostni razvoj in tudi cilje za zmanjšanje emisij, določene v Pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015.
Nobena država na svetu ni varna pred posledicami podnebnih sprememb; od vse hujših vremenskih katastrof do taljenja polarnih ledenih pokrovov in dviga gladine svetovnega morja.
Že zdaj se soočamo z divjimi nevihtami, poplavami, sušami in požari v naravi, v prihodnosti pa bodo temperature na obsežnih območjih planeta neprimerne za življenje, če ne bomo ukrepali za zmanjšanje emisij, tako da se odpovemo fosilnim gorivom in pospešimo prehod na obnovljive vire energije.
Toplogredni plini se pojavljajo v naravi in so bistveni za preživetje ljudi in milijonov drugih živih bitij, saj preprečujejo, da bi se del sončne toplote odbil nazaj v vesolje, in tako omogočajo življenje na Zemlji. Toda po več kot stoletju in pol industrializacije, krčenja gozdov in obsežnega kmetijstva se je količina toplogrednih plinov v ozračju povečala na rekordno raven, ki je nismo videli že tri milijone let. Z rastjo prebivalstva, gospodarstva in življenjskega standarda se povečuje tudi kumulativna raven emisij toplogrednih plinov.
Obstaja nekaj osnovnih, dobro uveljavljenih znanstvenih povezav:
Družina ZN je na čelu prizadevanj za rešitev našega planeta. V okviru Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) ZN oblikovalcem politik zagotavljajo objektivne znanstvene podatke o podnebnih spremembah, njihovih učinkih in prihodnjih tveganjih ter možnostih prilagajanja, odpornosti in blaženja. Združeni narodi s pomočjo Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) zagotavljajo tudi forum za združevanje sveta za skupno ukrepanje v zvezi s podnebnimi spremembami.
Združeni narodi si po vsem svetu prizadevajo pomagati državam pri prehodu na podnebno odporne strategije z nizkimi emisijami, hkrati pa pomagajo tistim, ki so še posebej ranljivi za posledice podnebnih sprememb, da se prilagodijo na bolj nestabilno podnebje.
Poročila IPCC vsebujejo zaskrbljujoče dokaze, da so pomembne prelomne točke, ki vodijo do nepovratnih sprememb v glavnih ekosistemih in planetarnem podnebnem sistemu, morda že dosežene ali presežene. Ekosistemi, ki so tako raznovrstni, kot sta amazonski deževni gozd in arktična tundra, se lahko zaradi segrevanja in izsuševanja približujejo pragom večjih sprememb. Gorski ledeniki se zaskrbljujoče umikajo, posledice zmanjšane oskrbe z vodo v najbolj sušnih mesecih pa bodo presegale generacije.
Znanstveno poročilo IPCC iz leta 2021 poroča o spremembah zemeljskega podnebja v vsaki regiji in v celotnem podnebnem sistemu. Jasno navaja, da je vloga človekovega vpliva na podnebni sistem nesporna. Pokazalo je tudi, da lahko človek s svojimi dejanji še vedno odloča o prihodnjem razvoju podnebja, in poudarilo, da je za omejitev podnebnih sprememb treba močno in trajno zmanjšati emisije ogljikovega dioksida ter drugih toplogrednih plinov. Učinki na kakovost zraka bi bili hitri, medtem ko bi se globalne temperature stabilizirale šele po 20 do 30 letih.
Na Vrhu Zemlje leta 1992 je bila ustanovljena Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila prvi korak pri reševanju problema podnebnih sprememb. Danes je v konvencijo vključenih skoraj vseh 197 držav, ki so jo ratificirale. Končni cilj konvencije je preprečiti "nevarno" človekovo poseganje v podnebni sistem. Kjotski protokol, ki je bil sprejet leta 1997, pravno zavezuje razvite države, ki so podpisnice protokola, in sicer k ciljem zmanjšanja emisij.
Leta 2015 je bil na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC v Parizu dosežen prelomni sporazum o boju proti podnebnim spremembam ter o pospešitvi in okrepitvi ukrepov in naložb, potrebnih za trajnostno nizkoogljično prihodnost. Pariški sporazum temelji na konvenciji in - prvič - združuje vse države, da bi si ambiciozno prizadevale za boj proti podnebnim spremembam in prilagajanje njihovim posledicam, pri čemer je okrepljena podpora namenjena pomoči državam v razvoju pri njihovem uresničevanju. Kot tak določa novo smer globalnih podnebnih prizadevanj.
Osrednji cilj Pariškega sporazuma je okrepiti globalni odziv na nevarnost podnebnih sprememb in v tem stoletju ohraniti dvig globalne temperature precej pod 2°C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ali celo pod 1,5°C.
Na dan Zemlje, 22. aprila 2016, je Pariški sporazum na sedežu ZN v New Yorku podpisalo 175 svetovnih voditeljev. To je bilo daleč največje število držav, ki so kadar koli na en dan podpisale mednarodni sporazum. Pariški sporazum je zdaj ratificiralo 191 držav.
Nekdanji generalni sekretar Ban Ki-moon (drugi levo), Christiana Figueres (levo), izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), Laurent Fabius (drugi desno), francoski minister za zunanje zadeve in predsednik Konference ZN o podnebnih spremembah v Parizu (COP21), in François Hollande (desno), francoski predsednik, praznujejo po zgodovinskem sprejetju Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
Konference ZN o podnebnih spremembah v Dubaju (COP28) se je udeležilo veliko število mladih, med njimi tudi mladinski delegat Rok Dolenc iz Slovenije. Z nami je delil svojo izkušnjo s konference COP28.
V zadnjih nekaj letih je inflacija povzročila krizo življenjskih stroškov v različnih koncih sveta. Nekateri razpihovalci strahu so izkoristili stisko milijard ljudi in širili retoriko, da si ukrepov proti podnebnim spremembam ni mogoče privoščiti in so v nasprotju z interesi preprostih ljudi. Nič ne more biti dlje od resnice.
"Onesnaženost zraka je svetovna grožnja. Devetindevetdeset odstotkov človeštva diha zrak, v katerem so saje, žveplo in druge strupene kemikalije, pri čemer so najbolj izpostavljene države z nizkimi in srednjimi dohodki." — António Guterres
"Svetovni dan okolja je poziv k boju proti onesnaževanju s plastiko.
Vsako leto se na svetu proizvede več kot 400 milijonov ton plastike, od katere se tretjina uporabi le enkrat." — António Guterres
