|
Na štiriinšestdesetem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov je prišlo do odločitve, da bo 29. avgust razglašen za mednarodni dan proti jedrskim poskusom. Podlaga za to odločitev je soglasno sprejetje resolucije 64/35, in sicer 2. decembra 2009. Namen mednarodnega dne je povezati prizadevanja Združenih narodov, držav članic, medvladnih in nevladnih organizacij, akademskih ustanov, mladinskih mrež in medijev pri informiranju, izobraževanju in osveščanju javnosti glede nujnosti prepovedi jedrskih poskusov, v kolikor želimo ustvariti bolj varen svet. Preambula resolucije poudarja, da "je potrebno narediti vse, kar je v naši moči, za končanje jedrskih poskusov, če želimo preprečiti uničujoče in škodljive posledice takšnih poskusov za življenje in zdravje ljudi /…/ ter, da je končanje jedrskih poskusov eden izmed ključnih ukrepov za doseganje cilja, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja." Pomembnost tega cilja je povsem jasno izpostavil generalni sekretar ZN Ban Ki-moon, ki je povedal, da "bi bil svet brez jedrskega orožja največje javno dobro na svetovni ravni." Maja 2010 so se vse države pogodbenice k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja obvezale, da si bodo s skupnimi močmi prizadevale za "doseganje miru in varnosti na svetu, in sicer brez jedrskega orožja" in da je pri tem ključnega pomena prepoved jedrskih poskusov. Nekatere države so se tudi samostojno zavezale, da ne bodo izvajale testov, čeprav takšen režim ni stabilen. Z uveljavitvijo Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, ki bi za večne čase prepovedala testne jedrske eksplozije in vse druge oblike jedrskih eksplozij, bi še bolj okrepili prizadevanja za jedrsko razorožitev in ovirali oboroževanje. Pogodba je bila odprta za podpis in ratifikacijo leta 1996. Skrajni čas je, da jo podpiše in ratificira še par tistih držav, ki to do sedaj niso storile. Do danes je bilo izvedenih že na tisoče testnih eksplozij jedrskega orožja, nadaljnji testi pa bi samo še okrepili legitimnost posesti tega strašnega orožja. Zavedati se tudi moramo, da so testi jedrskega orožja povzročili precejšnjo degradacijo okolja in imeli škodljive učinke na zdravje milijonov ljudi. Celotna južna polobla je dejansko že postala območje brez jedrskega orožja na podlagi regionalnih pogodb, kot je Pogodba iz Rarotonge, ki pokriva Južni Pacifik, Pelindabska pogodba, ki pokriva Afriko, Pogodba iz Bangkoka, ki pokriva Južno Azijo in Pogodba iz Tlatelolca, ki pokriva Latinsko Ameriko in Karibe. Pred kratkim smo bili priča uveljavitvi Pogodbe za območje brez jedrskega orožja v Srednji Aziji, kar je prvi takšen instrument, ki se v celoti nahaja severno od Ekvatorja. Generalni sekretar ZN je v svojih Petih točkah jedrskega razoroževanja izjavil, da je že skrajni čas, da cel svet postane območje brez jedrskega orožja, kar bi bilo mogoče doseči s konvencijo o jedrskem orožju, ali preko sistema pravnih mehanizmov s tega področja. OzadjeIdeja za mednarodni dan je rezultat večih med seboj povezanih dogodkov. V tem pogledu so k ideji prispevala bilateralna in multilateralna vladna srečanja, ki imajo svoje korenine v večjih gibanjih civilne družbe in delovanje generalnega sekretarja ZN. Iniciativa iz leta 2007, ki so jo sprožili štirje ugledni državljani ZDA, je spodbudila nacionalni in mednarodni dialog o idealu sveta brez jedrskega orožja in o tem, kaj vse je potrebno za doseg tega cilja. Njihove skrbi so podprli še drugi vidni posamezniki iz Italije, Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske. Norveška je na vladni ravni sprožila dialog, ki je pomagal ohraniti osredotočenost na to temo. Francija in Velika Britanija sta razglasile namere o zmanjšanju svoje količine jedrskega arzenala, zadnja pa se je tudi obvezala, da bo pričela z znanstveno raziskavo, ki bo pokazala, kakšna stopnja kontrole je potrebna za doseganje sveta brez jedrskega orožja. Predlog za vzpostavitev Mednarodne komisije za preprečevanje širjenja jedrskega orožja in razoroževanje, ki sta ga podale Avstralija in Japonska, je vključeval mednarodni strokovni pregled predlogov in priporočil na tem področju ter omogoča nadaljnje ukrepe. Predsednika Združenih držav Amerike in Ruske federacije sta 1. aprila 2009 podala obvezo za doseganje sveta brez jedrskega orožja in uresničevanje svojih obveznosti po členu VI Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja za nadaljnje zmanjševanje količine strateškega orožja. Njuna obveza je bila razglašena kot nov začetek na tem področju. Izjava predsednika Obame, 5. aprila v Pragi, da bodo ZDA strmele k svetu brez jedrskega orožja, je močno spodbudila domišljijo mnogih po svetu, in sicer tako starih kot mladih. Med drugim sta tudi novo pogodbo START 8. aprila letos podpisala prav predsednik Medvedjev in Obama. Tudi Japonski parlament je 17. junija 2009 soglasno sprejel poziv za preprečevanje širjenja jedrskega orožja ter pozval svojo vlado, da si bolj odločno prizadeva za vzpostavitev učinkovitega mednarodnega inšpekcijskega sistema za preprečevanje jedrskega oboroževanja. "Zaznamovali bomo prvi mednarodni dan proti jedrskim poskusom, ob čimer si obetam krepitev sodelovanja z vsemi partnerji v okviru naraščajočega svetovnega gibanja za svet brez jedrskega orožja. Svet moramo rešiti jedrskih groženj, omejiti naraščajoče izdatke za jedrsko orožje in poskrbeti, da bo Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov stopila v veljavo. Problem ne smemo prenašati na naše naslednike, ampak mora vsak izmed nas narediti svoj del, če želimo že danes ustvariti bolj varen svet." |
Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon: Sporočilo ob mednarodnem dnevu proti jedrskim poskusom, 2010 Več informacij najdete na:
Message by CTBTO Executive Secretary Tibor Tóth
|
