UNIS/NAR/1044
19. februar 2009 



Stoletje sistema za nadzor drog

Letno poročilo INCB poroča, da kriminalci izkoriščajo zakonito trgovino za proizvodnjo prepovedanih drog

Na Dunaju je bilo predstavljeno letno poročilo INCB, ki izpostavlja grožnje interneta in legalnih drog, odnos med varnostjo in drogami v Afganistanu ter vzpostavitev Zahodne Afrike kot žarišča za tihotapljenje kokaina v Evropo

DUNAJ, 19. februar (Informacijska služba ZN) - Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB) je danes na Dunaju v Avstriji izdal svoje letno poročilo, ki opozarja na nove poti tihotapljenja efedrina in psevdoefedrina, kemikaliji za proizvodnjo stimulativnih sredstev na bazi amfetamina (ATS), kot so metamfetamin, amfetamin in MDMA (ekstazi). Nadzorni svet poroča, da kriminalne združbe pogosto ustanovijo fiktivna podjetja za pridobitev kemikalij, ki jih potrebujejo za proizvodnjo prepovedanih drog. V letu 2008 so afriške države uvozile zajetne količine farmacevtskih izdelkov, ki vsebujejo efedrin in psevdoefedrin, kar presega njihove letne potrebe po zdravilih. Številne vprašljive pošiljke, ki so bile poslane v Afriko, so na koncu pristale v Mehiki. Poročilo pojasnjuje, da gre v tem primeru za proizvodnjo metamfetamina, ki se potem znajde na velikem trgu drog v Združenih državah Amerike.

Potreba po farmacevtskih izdelkih, ki vsebujejo psevdoefedrin, se je povečala tudi v Belizeju, El Salvadorju in Hondurasu. Nadzorni svet resno poziva vse vlade, da skrbno nadzorujejo vse trgovinske transakcije zdravil, saj prekupčevalci izkoriščajo vrzeli v mednarodni trgovini za pridobitev surovin, ki jih potrebujejo za oskrbo svojih laboratorijev za pridobivanje drog.

Mednarodni sistem za nadzor drog kot pomemben dosežek 20. stoletja

Poročilo se v svojem prvem poglavju osredotoča na dosežke in izzive mednarodnega sistema za narkotične droge.

Sistem je bil ustanovljen leta 1909 s šanghajsko konferenco, in sicer v okviru Mednarodne komisije za opij. Danes ga sestavljajo tri konvencije, ki opredeljujejo prepovedane droge, zagotavljajo sredstva za nadzor nad njimi in razpoložljiva sredstva za mednarodno sodelovanje ter koordinacijo med ustreznimi organi.

"Slednje lahko razumemo kot enega izmed najpomembnejših dosežkov 20. stoletja na področju mednarodnega sodelovanja, saj je preko 95 odstotkov držav članic Združenih narodov pogodbenic vseh treh konvencij, kar znaša 99 odstotkov svetovne populacije," pravi profesor Ghodse.

Poročilo izpostavlja, da lahko med izzivi mednarodnega sistema za nadzor drog najdemo tudi neobstoječ dostop do nadzorovanih zdravil v več kot 150-ih državah, nedosledno implementacijo predpisov za nadzor nad marihuano in 'lopovske' internetne farmacevtske družbe, ki pospešujejo zlorabo drog med najbolj ranljivimi skupinami, še posebej mladimi.

Poročilo INCB iz leta 2008 zaključuje, da je "mednarodni sistem za nadzor drog prestal svojo preizkušnjo, vendar ni popoln. Vsekakor je zmožen izboljšanja, pri čemer postopki za prilagoditev že obstajajo."

INCB nagovarja vlade, da v večji meri investirajo v preprečevanje zlorabe drog in da spodbujajo racionalno rabo analgetikov na osnovi opija tam, kjer je poraba nizka; tako bodo namreč blažile nepotrebno trpljenje milijonov pacientov. Glede na izračune Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) najmanj 30 milijonov bolnikov letno trpi zaradi zmernih in težkih bolečin, saj so neustrezno zdravljeni; v določenih izračunih se število povzpne celo na 86 milijonov letno. "Vlade se morajo posluževati Programa WHO za dostop do nadzorovanih zdravil, da izboljšajo dostopnost drog za zdravstvene namene," poudarja profesor Ghodse.

Vzpostavitev Zahodne Afrike kot žarišča za tihotapljenje kokaina v Evropo

Poročilo navaja, da je Zahodna Afrika postala žarišče za tihotapljenje kokaina iz Južne Amerike v Evropo. Omenjena regija se je pojavila kot tranzitno področje za tihotapljenje kokaina, kar je med drugim posledica njenega geografskega položaja, ki naredi Zahodno Afriko kot idealno začetno postajo za čezoceanske pošiljke iz Latinske Amerike v rastoči kokainski trg v Evropi. Še več, šibke vladne strukture v Zahodni Afriki omejujejo zmožnost boja proti tihotapljenju drog in njenimi posledicami, kot so korupcija in zloraba drog.

Nadzorni svet tudi izraža resno skrb, da tihotapljenje drog spodkopava politične, ekonomske in socialne strukture ter slabi nadzor posameznih vlad pri nadzoru svojega teritorija in institucij. Številne vlade v regiji so začele z ukrepi, ki se ukvarjajo s tem problemom. V Senegalu so na primer povečali kazni za tihotapljenje drog, podobna zakonodaja se obravnava tudi v nigerijskem parlamentu. Varnostni svet ZN je tako vlado Gvineje-Bissau pozval, naj se dejavno sooči z rastjo tihotapljenja drog. V ta namen je mednarodna skupnost vzpostavila sklade, ki podpirajo takšne ukrepe nadzora nad drogami v tej državi. INCB poziva mednarodno skupnost, da nudi vladam držav Zahodne Afrike vso pomoč, ki jo potrebujejo pri spopadanju s problemom drog.

Odnos med varnostjo in drogami v Afganistanu

INCB opozarja, da pomanjkljivo zagotavljanje varnosti v Afganistanu resno ovira prizadevanja pri reševanju problema drog. Država še vedno ostaja glavni vir prepovedanega opija, saj dosega 90 odstotkov svetovne proizvodnje te substance kljub zmanjšanju obdelovalnih površin maka opija. Kljub slabemu napredku pri izkoreninjanju maka opija se je gojenje opija znižalo za 19 odstotkov, vendar je trgovanje z drogami vsedržaven problem, hkrati pa se povečujejo zlorabe drog. Široko razširjeno tihotapljenje afganistanskega opija je posledično povzročilo velik razmah družbenih težav, vključno z organiziranim kriminalom, korupcijo in zlorabami drog.

Dodatno se je povečalo še gojenje marihuane, saj je njena prodaja postala bolj donosna. INCB poziva afganistansko vlado, da si kot prioriteto postavi ustavitev tega zaskrbljujočega trenda in zagotovi kmetom legalne možnosti zaslužka za preživetje. Nadzorni svet tudi poziva k popolni implementaciji resolucije 1817 Varnostnega sveta ZN, ki poziva vse države članice, še posebej pa tiste, ki proizvajajo kemične sestavine, sosednje države Afganistana in tranzitne države, da izničijo vrzeli, ki jih s pridom izkoriščajo kriminalne združbe za pridobivanje kemičnih sestavin preko mednarodne trgovine.

Regionalni trendi

Poročilo poudarja večje trende pri zlorabi in tihotapljenju drog po vsem svetu po vseh regijah. Zahodna Afrika je postala žarišče za tihotapljenje kokaina iz Južne Amerike v Evropo, Vzhodna Afrika pa glavna tranzitna pot za tihotapljenje heroina in Jugozahodne Azije v Afriko, in sicer predvsem preko večjih letališč Adis Abebe in Nairobija.

Zloraba drog narašča tudi v nekaterih državah Srednje Amerike in v Karibih. Kot primer lahko damo Dominikansko republiko, kjer močno narašča tako zloraba drog kot kriminaliteta. Naraščajoče nasilje med karteli drog in prekupčevalci drog ter policijo je resen problem v Severni Ameriki. Mehiška vlada se pri poskusih preprečevanja organiziranega kriminala in prekupčevanja z drogami sooča z nasilnimi protiukrepi kartelov drog. Večina južnoameriških držav poroča o povečani zlorabi kokaina, kar je najverjetneje posledica povečanega prekupčevanja z drogami po celotni regiji.

Kitajska, Malezija in Vietnam poročajo o izrazitem povečanju pri zlorabi stimulativnih sredstev na bazi amfetamina. Obstaja upravičen strah, da bo vsesplošna razpoložljivost takšnih substanc vodila do njihove povečane zlorabe v Južni Aziji. Preko držav iz Arabskega polotoka se odpirajo nove poti za trgovanje z drogami, vključno s trgovanjem heroina iz držav izven Zahodne Azije.

Zloraba opiatov se je povečala tudi v Ruski federaciji in drugih državah Vzhodne Evrope, kot tudi v državah Jugovzhodne Evrope preko balkanske tranzitne poti. Vedno bolj je tudi jasno, da se je zloraba heroina še bolj razširila med mlajšimi uporabniki drog v Zahodni Evropi.

Nedavno povečanje trgovanja z drogami je možno opaziti tudi iz Kanade do Avstralije, Kitajska pa je še vedno glavni vir metamfetaminov za Novo Zelandijo, kljub temu da se je trgovanje z omenjeno substanco pred kratkim povečalo tudi preko Kanade.

* *** *

Za več informacij se obrnite na:

Lothar Mikulla
Informacijska služba ZN na Dunaju
Telefon: (+43-1) 26060-5693
Mobilni tel.: (+43-699) 1459-5693
E-pošta: Lothar.Mikulla@unvienna.org