Informativne narave – ni uradni dokument
UNIS/INF/581
01. julij 2022
Nerona so slavno obtožili igračkanja, medtem ko je Rim gorel. Danes gre nekaterim voditeljem še slabše. Prilivajo olje na ogenj. Dobesedno. Medtem, ko se posledice ruske invazije na Ukrajino širijo po vsem svetu, je odziv nekaterih držav na naraščajočo energetsko krizo podvojitev fosilnih goriv – investiranje milijard dolarjev v premog, nafto in plin, ki poganjajo našo poglabljajočo se podnebno krizo.
Medtem vsi podnebni kazalniki še naprej podirajo rekorde in napovedujejo prihodnost polno hudih neviht, poplav, suš, požarov in neznosnih temperatur, ki bodo v mnogih predelih planeta onemogočale preživetje. Naš svet se sooča s podnebnim kaosom. Novo financiranje raziskovanja in proizvodne infrastrukture fosilnih goriv je zavajajoče. Fosilna goriva niso odgovor in nikoli ne bodo. Vidimo lahko le škodo, ki jo delamo našemu planetu in družbi. Vsak dan je v novicah in nanjo ni imun nihče.
Fosilna goriva so vzrok podnebne krize. Odgovor za omejitev podnebnih sprememb in povečanje energetske varnosti je obnovljiva energija. Če bi prej in množično vlagali v obnovljivo energijo, se ne bi znova znašli v položaju, kjer smo na milost in nemilost prepuščeni nestabilnim trgom fosilnih goriv. Obnovljivi viri energije so mirovni načrt 21. stoletja. Toda bitka za hiter in pravičen energetski prehod se ne bije pod enakimi pogoji. Vlagatelji še vedno podpirajo fosilna goriva, vlade pa še vedno namenjajo milijarde subvencij za premog, nafto in plin – približno 11 milijonov ameriških dolarjev vsako minuto.
Obstaja izraz za preferiranje kratkoročnega olajšanja pred dolgoročno dobrobitjo. Zasvojenost. Še vedno smo odvisni od fosilnih goriv. Za zdravje naše družbe in planeta moramo to odvisnost premagati. Zdaj. Edina prava pot do energetske varnosti in stabilnih cen energije, do blaginje in do planeta, ki je primeren za življenje, je v opustitvi onesnaževalnih fosilnih goriv in pospeševanju energetskega prehoda, ki temelji na obnovljivih virih energije.
S tem namenom sem vlade G20 pozval, da odpravijo infrastrukturo za premog, čemur naj sledi popolna postopna opustitev - do leta 2030 v državah OECD in do leta 2040 v vseh ostalih državah. Finančne akterje sem pozval, da opustijo financiranje fosilnih goriv in vlagajo v obnovljivo energijo. Za spodbujanje obnovljive energije po vsem svetu sem predlagal načrt v petih točkah.
Prvič, tehnologija obnovljive energije mora postati globalna javna dobrina, kar vključuje tudi odstranitev ovir intelektualne lastnine za prenos tehnologije.
Drugič, izboljšati moramo globalni dostop do oskrbovalnih verig za komponente in surovine tehnologij obnovljivih virov energije.
Leta 2020 je svet namestil 5 gigavatov baterijskih hranilnikov. Do leta 2030 moramo to povečati na 600 gigavatov zmogljivosti. Jasno je, da za uresničitev takega cilja potrebujemo globalno koalicijo. Ozka grla pri pošiljanju in omejitve dobavne verige, pa tudi višji stroški za litij in druge kovine baterij, škodujejo uvajanju takšnih tehnologij in materialov ravno, ko jih najbolj potrebujemo.
Tretjič, zmanjšati moramo birokracijo, ki omejuje sončne in vetrne projekte. Potrebujemo hitre odobritve in večjo angažiranost za posodobitev električnih omrežij. V Evropski uniji je potrebno za odobritev vetrne elektrarne čakati osem let, v ZDA pa 10 let. V Republiki Koreji je za projekte vetrne energije na kopnem potrebno zbrati 22 dovoljenj osmih različnih ministrstev.
Četrtič, svet mora preusmeriti energetske subvencije proč od fosilnih goriv, zato da zaščiti ranljive ljudi pred energetskimi šoki, in vlagati v pravičen prehod v trajnostno prihodnost.
In petič, naložbe v obnovljive vire energije moramo potrojiti. To vključuje tako večstranske razvojne banke in razvojne finančne institucije kot tudi poslovne banke. Vse morajo okrepiti in izjemno povečati naložbe v obnovljive vire energije.
Potrebujemo več vztrajnosti in resnosti vseh svetovnih voditeljev. Že zdaj smo nevarno blizu meje 1,5 °C, za katero nam znanost pravi, da je najvišja stopnja segrevanja, pri kateri bi se še lahko izognili najhujšim podnebnim vplivom. Da ohranimo cilj 1,5 pri življenju, moramo do leta 2030 zmanjšati emisije za 45 odstotkov in do sredine stoletja doseči ničelne neto emisije. Toda trenutne nacionalne zaveze bodo že v tem desetletju povzročile skoraj 14-odstotno povečanje. To prinaša katastrofo.
Odgovor leži v obnovljivih virih energije – za podnebne ukrepe, energetsko varnost in zagotavljanje čiste električne energije stotinam milijonov ljudi, ki je trenutno nimajo. Obnovljivi viri energije so trojna zmaga.
Za zavrnitev revolucije obnovljivih virov energije ni nobenega opravičila. Medtem ko cene nafte in plina dosegajo rekordne cene, cene obnovljivih virov energije nenehno padajo. Stroški sončne energije in baterij so v zadnjem desetletju padli za 85 odstotkov. Stroški vetrne energije so se znižali za 55 odstotkov. Poleg tega naložbe v obnovljive vire energije ustvarjajo trikrat več delovnih mest kot fosilna goriva.
Seveda obnovljivi viri energije niso edini odgovor na podnebno krizo. Rešitve, ki temeljijo na naravi, kot sta obrnitev trenda krčenja gozdov in degradacije tal, igrajo ključno vlogo. Enako velja tudi za prizadevanja za spodbujanje energetske učinkovitosti, vendar mora biti hiter prehod na obnovljivo energijo naša glavna ambicija.
Ko premagamo odvisnost od fosilnih goriv in jih pustimo za seboj, bodo koristi ogromne, in to ne samo za podnebje. Cene energije bodo nižje in bolj predvidljive, sprememba pa prinaša tudi mnoge pozitivne učinke na prehransko in gospodarsko varnost. Ko rastejo cene energije, rastejo tudi stroški hrane in vsega blaga, na katerega se zanašamo. Dajmo se strinjati, da je hitra revolucija obnovljivih virov energije nujna, in prenehajmo z igračkanjem, medtem ko naša prihodnost gori.
* *** *
Avtor: António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov
Različica tega članka je bila objavljena v DNEVNIKU, dne 01.07.2022
