Rešitev vodne krize je ključna za podnebne ukrepe in trajnostni razvoj   

Gilbert F. Houngbo, predsednik ZN-Voda in generalni direktor Mednarodne organizacije dela

Voda se prepleta z vsemi glavnimi svetovnimi izzivi: od zdravja do lakote, od enakosti spolov do delovnih mest, od izobraževanja do industrije in od naravnih nesreč do miru.

Prav zato mora voda postati sestavni del vseh svetovnih srečanj, ki se ukvarjajo s tem, kako narediti svet boljši, varnejši in pravičnejši. Za zdaj se to ne dogaja. 

V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je glavni okvir mednarodnih prizadevanj za izkoreninjenje skrajne revščine, je uspeh vsakega od 17 ciljev trajnostnega razvoja odvisen od dobro delujočega svetovnega vodnega kroga.

Na konferenci COP27 se je dejstvo, da sta voda in podnebne spremembe neločljivo povezani, odražalo v obliki posebnega dogodka, vendar kljub temu voda še vedno ni samostojna tema za redne preglede in poročanje v procesu COP konferenc.

V boju proti podnebnim spremembam in v prizadevanjih za izgradnjo boljšega sveta je treba vodo vključiti v pomembne globalne okvire, kot so Pariški sporazum, Agenda 2030, Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč, Odbor za svetovno prehransko varnost in druge.

Brez tega povezovanja se ne bomo mogli spopasti z velikimi krizami, ki ogrožajo življenje na Zemlji in upanje na boljši jutri.

V primeru podnebnih sprememb mora biti voda v središču naših načrtov za blažitev in prilagajanje posledicam bolj ekstremnih in nestanovitnih vremenskih razmer.

Na primer, zaščita, obnova in širitev ekosistemov, ki so povezani z vodo, so bistvenega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti in zajemanje ogljika iz ozračja.

Hkrati morajo biti obstoječi in novi vodovodni in sanitarni sistemi zasnovani tako, da so odporni na vse bolj neprijazne razmere.

Statistika je resna. V samo 20 letih so se nesreče, povezane s poplavami, povečale za 134 odstotkov, število in trajanje suš pa za 29 odstotkov[1].  V tem kontekstu približno 2 milijardi ljudi nima dostopa do varne pitne vode, 3,6 milijarde ljudi pa živi brez ustreznih sanitarij. Jasno je, da je napredek pri doseganju 6. cilja trajnostnega razvoja - voda in sanitarije za vse do leta 2030 - zelo oddaljen od načrtovane poti.

Nimamo druge izbire, kot da ukrepamo hitreje in pametneje v vseh sektorjih ter rešimo vodno krizo za vse vidike trajnostnega razvoja.

Z vodo povezano preprečevanje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje je treba obravnavati kot novo »družbeno pogodbo« med nami in prihodnjimi generacijami.

V svojem življenju se lahko vsi bolj zavedamo svojega vodnega odtisa in manj zapravljamo vodo.

Po eni strani bo to majhna cena na ravni posameznika za zaščito naših pravnukov, po drugi strani pa bo cena za svetovni sistem precejšnja in bistvena.

Finančna sredstva je treba bolje usmeriti. Hkrati moramo mobilizirati nova sredstva za infrastrukturo in sisteme, ki so potrebni za izgradnjo in vzdrževanje storitev, povezanih z vodo, in sicer v celotni družbi in gospodarstvu.

Obstajajo spodbudni znaki. Na nacionalni ravni se vodi že namenja več pozornosti, saj države pripravljajo nacionalne načrte za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb in za zmanjšanje emisij. To seveda pozdravljam, hkrati pa vse države spodbujam, da sledijo temu zgledu.

Vendar je to prevelik problem, da bi se ga države lotile posamično. Večstranski sistem obstaja prav zato, da bi se odzval na zapletene globalne izzive, kot je ta.

Egiptovska vlada, ki je gostila konferenco COP27, je predstavila »Akcijski načrt za prilagajanje vodnih virov in njihovo odpornost«, s katerim naj bi integrirano ukrepanje na področju voda in podnebja postalo standardna praksa pri ukrepih, povezanih s cilji trajnostnega razvoja. To je dobrodošel znak, da so odločevalci začeli prepoznavati vodo kot tisto, kar je: sredstvo odpornosti, sredstvo za reševanje problemov in glavna povezovalka vseh glavnih izzivov, s katerimi se soočamo.

Spodbuda, ki smo jo dobili na konferenci COP27, nas bo ponesla na konferenco ZN o vodi v letu 2023, ki bo prva po letu 1977. So-gostitelja, Tadžikistan in Nizozemska, pozivata svet, da se združi okrog vode in uporabi pristop, ki bo usmerjen v ukrepe, bo vključujoč in medsektorski.

Izkoristiti moramo zagon, ki je nastal na konferenci COP27, in ga pretvoriti v novo akcijsko agendo za vodo.

Rešitev vodne krize je odvisna od vseh nas. To lahko storimo le, če bo vprašanje voda na dnevnem redu prav vseh.

 

Različica tega članka je bila objavljena v VEČERU, dne 6.2.2023.

[1] WMO 2021