Organizacija združenih narodov

UNIS/INF/163
5. September 2006

ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE ZDRUŽENIH NARODOV SE PRIČNE 12. SEPTEMBRA 2006

DUNAJ, 4. september (Urad Združenih narodov za informiranje) -- Generalna skupščina (GS) Združenih narodov (ZN) bo 12. septembra, na sedežu ZN v New Yorku, pričela svoje 61. zasedanje.

Po otvoritvi GS  bo 14. in 15. septembra potekal Dialog na visoki ravni o mednarodni migraciji in razvoju. Temu bo 18. in 19. septembra sledilo Srečanje na visoki ravni o najmanj razvitih državah, ki predstavlja srednjeročni pregled implementacije Programa delovanja za desetletje 2001-2010.

Vsakoletna splošna razprava je običajno namenjena govorom najvišjih predstavnikov držav članic. Začela se bo v torek, 19. septembra, in bo trajala devet dni. Kot celota bo 61. zasedanje predvidoma trajalo do sredine septembra 2007. Poleg drugih tem iz običajnega dnevnega reda bo zasedanje tudi nadaljevalo delo na področjih zadev, ki so po Svetovnem vrhu leta 2005 ostale nerešene. Med glavnimi temami, o katerih bo skupščina na zasedanju razpravljala, so:

• Reforma Varnostnega sveta in Sekretariata ZN, vključno z reformami upravljanja in ponovnega pregleda mandatov, na podlagi predloga Generalnega sekretarja Kofija Annana;
• Delovanje novoustanovljene Komisije za izgradnjo miru in Sveta za človekove pravice;
• Imenovanje osmega Generalnega sekretarja ZN na priporočilo Varnostnega sveta;
• Pregled ukrepov za dosego mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev;
• Varovanje okolja;
• Mednarodna konvencija o terorizmu;
• Preprečevanje oboroženih konfliktov;
• Revitalizacija Generalne skupščine.

FORUM ZA MULTILATERALNA POGAJANJA

Generalna Skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema središčni položaj v Združenih narodih kot ključni posvetovalen in predstavniški organ in tudi organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo vseh 192 držav članic Združenih narodov in predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina. Skupščina se sestaja na rednih zasedanjih vsako leto od septembra do decembra in nato po potrebi.

NALOGE IN PRAVICE GENERALNE SKUPŠČINE

Naloge in pravice GS ZN, kot jih določa Ustanovna listina ZN so:

• preučevanje in dajanje priporočil glede splošnih načel sodelovanja za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, med drugim tudi načel, ki se nanašajo na razorožitev;
• razpravljanje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti ter, razen v primeru, da o sporu ali situaciji razpravlja Varnostni svet, dajanje priporočil glede vseh takih vprašanj;
• razpravljanje, z enako izjemo, in dajanje priporočil o vseh vprašanjih ali vseh zadevah, ki sodijo v okvir Ustanovne listine, ali ki se nanašajo na pravice in naloge kateregakoli izmed organov ZN;
• vzpodbujanje proučevanja in dajanje priporočil z namenom, da se razvija mednarodno sodelovanje na političnem področju in da se spodbujata progresivni razvoj mednarodnega prava in kodifikacija tega prava, da se pomagajo uveljavljati človekove pravice in temeljne svoboščine in da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem, socialnem, humanitarnem, kulturnem, izobraževalnem in zdravstvenem področju;
• dajanje priporočil za miroljubno zgladitev katerekoli situacije, ki bi lahko škodovala prijateljskim odnosom med narodi;
• sprejemanje in pretresanje letnih in posebnih poročil Varnostnega sveta in drugih organov ZN;
• pretresanje in odobravanje proračuna ZN in določanje finančnih prispevkov držav članic;
• izvolitev nestalnih članic Varnostnega sveta in članic drugih svetov in organov ZN in, na priporočilo Varnostnega sveta, imenovanje Generalnega sekretarja.

Kadar Varnostni svet v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali dejanja agresije, zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati, lahko Generalna skupščina ukrepa v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej »Izredne seje in nujne izredne seje« spodaj).

Skupščina je pooblaščena samo za dajanje nezavezujočih priporočil državam o mednarodnih zadevah, ki so v njeni pristojnosti. In vendar je Generalna skupščina začetnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih pobud, ki so vplivale na življenja milijonov ljudi povsod po svetu. Milenijska deklaracija, sprejeta leta 2000, predstavlja mejnik in odraža obvezo držav članic za dosego specifičnih ciljev za dosego miru, varnosti in razorožitve kot tudi razvoja in odprave revščine, zaščito skupnega okolja, osredotočenje na posebne potrebe Afrike in okrepitev Združenih narodov.

TEŽNJA PO SOGLASJU

Vsak član Generalne skupščine ima po en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, ter volitev nestalnih članov Varnostnega sveta. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo z preprosto večino.

V zadnjih letih je poseben poudarek na doseganju soglasja, namesto sprejemanja odločitev z uradnim glasovanjem, kar okrepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko, po posvetovanju in dosegu dogovora z delegacijami, predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja.

»FOLLOW-UP« SVETOVNEMU VRHU 2005

Pet let po Milenijskem vrhu leta 2000, septembra 2005, so se predsedniki držav in vlad v rekordnem številu zbrali na tridnevnem srečanju na visoki ravni na sedežu Združenih narodov v New Yorku. Namen srečanja je bil, da se pregleda napredek pri uresničevanju Milenijske deklaracije in preuči dodatne ukrepe na štirih ključnih področjih: razvoj, mir in kolektivna varnost, človekove pravice in pravni red, ter okrepitev Združenih narodov. Skupščina je 16. septembra sprejela Sklepni dokument svetovnega vrha 2005, ki odločno posega na vsako izmed naštetih področij in zahteva številne nadaljnje ukrepe. V teku 60. zasedanja je Generalna skupščina ukrepala v okviru kar nekaj teh mandatov, kot je na primer ustanovitev Komisije za izgradnjo miru in Sveta za človekove pravice. Za nekatere izmed mandatov, še posebej tistih, ki se nanašajo na Sekretariat ZN in reforme upravljanja, kot tudi institucionalni okvir za okoljske dejavnosti, se pričakuje, da bodo obravnavani na 61. zasedanju.

REVITALIZACIJA DELOVANJA GENERALNE SKUPŠČINE

V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena trudu, da se izboljša delovanje Generalne skupščine. Na 58. zasedanju je bilo to postavljeno v ospredje. Resolucija 58/126, sprejeta 19. decembra 2003, in resolucija 58/316, sprejeta 1. Julija 2004, določata ukrepe za reorganizacijo dela GS, poenostavitev dnevnega reda in povečanje njegove učinkovitosti, izboljšanje postopkov in načina dela Glavnih odborov in okrepitev vloge Splošnega odbora. Resolucija 59/313, ki je bila sprejeta 12. septembra 2005, je ocenila implementacijo teh mandatov in našla dodatne načine in sredstva za nadaljnjo posodobitev delovanja skupščine, vključno z okrepitvijo vloge in pooblastil predsednika GS. Ti napori so se nadaljevali na 60. zasedanju, kjer je bil opravljen pregled vloge GS pri izboru Generalnega sekretarja.

NEFORMALNE SEJE GENERALNE SKUPŠČINE

Na svojem 52. zasedanju je Generalna skupščina dala pobudo za nov način doseganja soglasja, s tem ko je razpravljala o reformi ZN na neformalnih plenarnih sejah. Neformalne seje so se nadaljevale na naslednjih zasedanjih, še posebej za razprave o zadevah povezanih z Milenijskim vrhom ZN, posebno sejo Generalne skupščine o HIV/AIDS-u, okrepitvijo sistema ZN in revitalizacijo skupščine. Na preteklih nekaj zasedanjih se je navada še bolj uveljavila in razširila z bolj pogostimi neformalnimi srečanji, neformalnimi informativnimi sestanki Splošnega odbora, ki so odprti vsem državam članicam, kot tudi organiziranimi javnimi razpravami in tematskimi poročanji, ki jim predseduje predsednik GS.

IZVOLITEV PREDSEDNIKA IN PODPREDSEDNIKOV GENERALNE SKUPŠČINE IN PREDSEDUJOČIH GLAVNIM ODBOROM

Kot rezultat revitalizacije svojega delovanja in v skladu z pravilom št. 30 svojega poslovnika (spremenjenega z resolucijo GS 56/509, sprejeto 8. julija 2002 in resolucijo GS 58/126, sprejeto 19. decembra 2003) Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom nekaj mesecev pred začetkom novega zasedanja. Tako se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem. Letos so bili predsednik, podpredsedniki kot tudi predsedujoči štirih izmed šestih glavnih odborov in člani njihovih uradov izvoljeni 8. junija. Postopek izvolitve ostalih predsedujočih in uradnikov je bil končan do sredine julija.

SPLOŠNI ODBOR

Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela. Z zgodnjo izvolitvijo predsednika, podpredsednikov in predsedujočih glavnim odborom za 61. zasedanje je bil splošni odbor za to zasedanje v celoti sestavljen vnaprej.

ODBOR ZA POVERILNICE

Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.

SPLOŠNA RAZPRAVA

Vsakoletna splošna razprava Generalne skupščine bo letos trajala devet delovnih dni, od četrtka do petka, od 19. do 29. septembra 2006 in bo državam članicam dala priložnost, da izrazijo svoje mnenja o glavnih mednarodnih vprašanjih. V skladu z resolucijo GS 58/126 bo na 61. zasedanju že drugič splošna razprava potekala na temo, ki jo je državam članicam predlagal predsednik GS. Predlagana tema za 61. zasedanje je »Uresničevanje globalnega partnerstva za razvoj«.

Generalni sekretar bo svoje poročilo o delu Organizacije predstavil neposredno pred splošno razpravo, kar je običaj, ki se je začel na 52. zasedanju.

ŠEST GLAVNIH ODBOROV

Z zaključkom splošne razprave se začne razprava o bistvenih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj s katerimi se ukvarja (na 60. zasedanju na primer je dnevni red sestavljalo 160 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov, ki o njih razpravlja, kjer je to mogoče uskladi različne pristope držav in potem na plenarni seji Generalne skupščine predlaga osnutke resolucij in sklepe. Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor) se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti. Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor) obravnava različne politične teme, ki jih ne obravnava prvi odbor, in vprašanja povezana z dekolonizacijo. Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor) se ukvarja z ekonomskimi temami. Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor) obravnava socialne in humanitarne zadeve. Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor) se ukvarja z administracijo in proračunom Združenih narodov, medtem ko Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor) obravnava mednarodne pravne zadeve.

O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in ukrepa na plenarnih sejah.

DELOVNE SKUPINE GENERALNE SKUPŠČINE

V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj podrobno osredotočajo na pomembna vprašanja in skupščini priporočajo ukrepe. Delovna skupina za vprašanje pravične zastopanosti in povečanja članstva v Varnostnem svetu, ki jo je ustanovila resolucija GS 48/26, sprejeta 3. decembra 1993, je delovala še med 60. zasedanjem. V skladu z resolucijo GS 59/313, sprejeto 12. septembra 2005, je bila ustanovljena delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine z namenom, da poišče načine za nadaljnjo okrepitev vloge, veljave, učinkovitosti in uspešnosti skupščine. Obe delovni skupini lahko svoje delo nadaljujeta med 61. zasedanjem.

REGIONALNE SKUPINE

Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinskoameriške in karibske države, in zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za 61. zasedanje je bil predsednik izvoljen iz skupine azijskih držav.

IZREDNE SEJE IN NUJNE IZREDNE SEJE

Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.

V 60. letih obstoja je Generalna skupščina sklicala 27 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, kar vključuje palestinsko vprašanje, financiranje Združenih narodov, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in HIV/AIDS. Zadnja, 27. izredna seja Generalne skupščine, ki je trajala od 8. do 10. maja 2002, je bila posvečena otrokom.

Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri obravnavanju katerih Varnostni svet ni bil zmožen ukrepati: Srednji vzhod (1958 in 1967), Madžarska (1956), Suez (1956), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo začasno odložiti in pooblastiti predsednika skupščine, da razpravo na željo držav članic znova odpre.

IZVAJANJE DELA GENERALNE SKUPŠČINE

Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:

• Odbori in druga telesa, ki jih Generalna skupščina ustanavlja za proučevanje in poročanje o posameznih zadevah, kot so na primer razorožitev, vesolje, mirovne operacije, ekonomski razvoj, okolje in človekove pravice;
• Sekretariat Združenih narodov - Generalni sekretar in njegovo osebje mednarodnih javnih uslužbencev.

* *** *