Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/SGSM/507
20. marec 2014
DUNAJ, 21. marec (Informacijska služba Združenih narodov) - Odkar je umrl nekdanji južnoafriški predsednik Nelson Mandela, prvič obeležujemo mednarodni dan za odpravo rasne diskriminacije.
Ta žalostni dogodek je med drugim spomin na njegov pogumen boj proti apartheidu in navdihujočo zmago nad rasističnimi silami, ki so ga za 27 let poslale v zapor.
Vsako leto se na ta dan spomnimo obletnice pokola v Sharpevillu, ki se je zgodil leta 1960. Nikoli ne bomo pozabili na 69 neoboroženih in mirnih demonstrantov, ki jih je ubila južnoafriška policija, ko so mirno protestirali proti nepravičnim apartheidskim zakonom države. Generalna skupščina ZN je z razglasitvijo mednarodnega dne izrazila solidarnost z gibanjem proti apartheidu.
Pot Nelsona Mandele od zapornika do predsednika je bila zmaga izjemnega posameznika, ki je zavračal sovraštvo, ignoranco in strah. S svojimi dejanji je dokazal moč poguma, sprave in odpuščanja pri premagovanju krivic rasne diskriminacije.
Leta 1996 je izbral Sharpeville za zgodovinski podpis nove južnoafriške ustave. Ob tej priložnosti je predsednik Mandela dejal: »Čeprav nas številni prebivalci Sharpevilla niso podpirali, smo uspeli vzpostaviti nove temelje naše zgodovine, ki temelji na prepričanju, da mora biti spoštovanje človekovega življenja, svobode in blaginje zapisano kot pravica, ki jo nobena sila ne more zatreti.«
Danes se Sharpevilla spominjamo kot simbola za strašanski davek, ki ga je terjala rasna diskriminacija, in častimo tiste, ki so v času pokola izgubili življenje. Istočasno se spominjamo predsednika Mandele, ki je zapuščino Sharpevilla označil kot trdno odločenost zaščititi dostojanstvo in pravice vseh ljudi.
Zgodovinsko izkušnjo Južne Afrike pri neomajni obrambi enakopravnosti vseh "prebivalcev Sharpevilla" lahko uporabimo kjerkoli po svetu. Ponuja rešitve tako pri odzivu na organizirane in institucionalne oblike rasizma kot tudi v primerih, ko rasizem nažira vsakodnevne medosebne odnose.
Vse ljudi pozivam, še posebej pa politične, civilne in verske voditelje, da odločno obsodijo sporočila in ideje, ki temeljijo na rasizmu, rasni večvrednosti ali nestrpnosti, kot tudi tiste, ki spodbujajo rasizem, rasno diskriminacijo, ksenofobijo in druge oblike nestrpnosti. Zavedati se moramo, da je rasna diskriminacija še vedno nevarna grožnja, ki jo lahko rešujemo le z dialogom. Kot družba smo že dokazali, da smo sposobni spoštovati druge, varovati in braniti našo bogato raznolikost ter nastopati kot poenoteno človeštvo. Naj bo izkušnja iz preteklosti vzgled za prihodnja dejanja.
* *** *
