Našo blaginjo in prihodnost ogroža več izzivov; od uveljavljanja globalne moči, do rasizma, spolne diskriminacije, dohodkovnih razlik in neenakosti. Nujno potrebujemo nov način razmišljanja, da te izzive lahko premagamo in obrnemo na bolje.
Pogosto slišimo, da naraščajoča plima gospodarske rasti dviga vse čolne, vendar v resnici naraščajoča plima neenakosti potaplja vse čolne. Visoke ravni neenakosti so pripomogle k ustvarjanju globalne krhkosti, ki jo COVID-19 izpostavlja in tudi pospešuje.
Virus pozornost daje neenakostim vseh vrst. Največje tveganje predstavlja zdravju najbolj ranljivih delov prebivalstva, njegov družbeni in gospodarski vpliv pa je osredotočen na tiste, ki se z neenakostmi najtežje spoprijemajo. Če ne ukrepamo zdaj, bi lahko 100 milijonov ljudi potisnili v skrajno revščino in tako videli lakoto zgodovinskih razsežnosti.
Še pred izbruhom virusa COVID-19 so se ljudje po svetu borili proti neenakosti. Med letoma 1980 in 2016 je 1% najbogatejših na svetu zajel 27% celotne kumulativne dohodkovne rasti. Toda dohodek ni edino merilo neenakosti. Življenjske možnosti ljudi so odvisne tudi od njihovega spola, družinskega in etničnega porekla, rase, invalidnosti, ali drugih dejavnikov. Več oblik neenakosti se med seboj seka in celo krepi skozi generacije, kar določi življenja in možnosti milijonov ljudi, še preden se sploh rodijo.
Samo en primer: več kot 50% 20-letnikov v državah z zelo visokim človeškim razvojem izobraževanje nadaljuje do stopnje visokega šolstva. V državah z nizkim človeškim razvojem ta statistika znaša 3%. Še bolj šokantno je, da je približno 17% otrok, ki so se v teh državah rodili pred 20 leti, že umrlo.
Jeza, ki je spodbudila nedavna družbena gibanja - od protirasistične kampanje, ki se je po svetu razširila po umoru Georgea Floyda, do zbora pogumnih žensk, ki so začele kazati na vplivne moške, ki so jih zlorabljali - je le še en znak popolnega razočaranja nad statusom quo oziroma sistemom, ki trenutno vlada. Dva najbolj pretresljiva premika naše družbene dobe, in sicer digitalna revolucija in podnebna kriza, pa predstavljata tudi dva dodatna vzvoda groženj, ki lahko neenakost in krivice po svetu dodatno poglobita.
COVID-19 je človeška tragedija, vendar je ta ustvarila tudi generacijsko priložnost za izgradnjo bolj enakomernega in trajnostnega sveta, ki lahko temelji na dveh osrednjih idejah: novi družbeni pogodbi in novemu globalnemu dogovoru.
Nova družbena pogodba bo združila vlade, njihovo prebivalstvo, civilno družbo, podjetja in druge akterje s skupnim poslanstvom.
Izobrazba in digitalna tehnologija morata biti dva velika dejavnika, ki zmanjšujeta neenakost, in sicer s ponudbo vseživljenjskih možnosti učenja. Slednje zajema usmeritve, kako se učiti, prilagajati in pridobiti nove spodobnosti za ekonomijo znanja.
Potrebujemo pošteno obdavčitev dohodka in bogastva ter novo generacijo politik socialnega varstva z varnostnimi mrežami, ki vključujejo univerzalno zdravstveno kritje in možnost, da se univerzalni osnovni dohodek razširi na vse.
Da bi omogočili novo družbeno pogodbo, potrebujemo nov globalni dogovor - z namenom zagotoviti, da se moč, bogastvo in priložnosti delijo širše ter bolj pravično na mednarodni ravni.
Nov globalni dogovor mora temeljiti na pravični globalizaciji, na pravicah in dostojanstvu vsakega človeka, na bivanju v ravnovesju z naravo, na spoštovanju pravic prihodnjih generacij in na uspehu, ki se ga meri s človeškimi in ne ekonomskimi kazalniki.
Potrebujemo globalno vladavino, ki temelji na polnem, vključujočem in enakopravnem sodelovanju v mednarodnih institucijah. Države v razvoju morajo imeti močnejši glas; vse od Varnostnega sveta Združenih narodov do odborov Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter seveda še širše.
Potrebujemo bolj vključujoč in uravnotežen multilateralni sistem trgovanja, ki bo državam v razvoju omogočil, da se začnejo gibati navzgor po globalnih verigah vrednosti.
Reforma sistema zadolževanja in dostopa do dosegljivega kreditiranja mora zagotoviti fiskalni prostor za ustvarjanje naložb v zeleno in pravično gospodarstvo.
Nov globalni dogovor in nova družbena pogodba nas bosta svet spravila nazaj na pravo pot do uresničitve obljub iz Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah in do doseganja ciljev trajnostnega razvoja oziroma naše globalno dogovorjene vizije miru in blaginje na zdravem planetu do leta 2030.
Naš svet je na točki preloma. Z reševanjem neenakosti, ki temelji na novi družbeni pogodbi in novemu globalnemu dogovoru, lahko najdemo pot do boljših dni v prihodnosti.
----------
António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov
julij 2020
