Pogled na stavbo sekretariata ZN z zastavami držav članic, ki plapolajo v ospredju, in sicer na sedežu ZN v New Yorku.
Ustanovna listina ZN je vzpostavila šest glavnih organov ZN, in sicer Generalno skupščino, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniški svet, Meddržavno sodišče in Sekretariat.
Delo ZN doseže vsak kotiček sveta. Čeprav je organizacija najbolj znana po ohranjanju in vzpostavljanju miru, preprečevanju konfliktov ter humanitarni pomoči, obstaja še veliko drugih aktivnosti, s katerimi celoten sistem ZN (specializirane agencije, skladi in programi) vpliva na naša življenja in se trudi za boljši jutri. Organizacija se ukvarja s široko paleto temeljnih vprašanj, in sicer od trajnostnega razvoja, varstva okolja in podpore beguncem, pomoči ob nesrečah, boja proti terorizmu, razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja, pa do spodbujanja demokracije, človekovih pravic, enakosti spolov in napredka žensk, upravljanja mednarodnih zadev in mednarodnega zdravja, odstranjevanja min, širitve proizvodnje hrane in še več.
Širok pogled na dvorano Generalne skupščine ZN, ko generalni sekretar ZN António Guterres (na odru in na zaslonu) govori na splošni razpravi 76. zasedanja Generalne skupščine ZN.
Generalna skupščina je glavni posvetovalni, politični in predstavniški organ ZN. Vseh 193 držav članic ZN je zastopanih v Generalni skupščini, zaradi česar je to edini organ ZN z univerzalno zastopanostjo. Vsako leto septembra se celotno članstvo ZN sestane v dvorani Generalne skupščine v New Yorku na vsakoletnem zasedanju Generalne skupščine in splošni razpravi, katere se s svojim nagovorom udeležijo številni voditelji držav. Za odločitve o pomembnih vprašanjih, kot so mir in varnost, sprejem novih članic in proračunske zadeve, je potrebna dvotretjinska večina Generalne skupščine. O ostalih vprašanjih se odloča z navadno večino. Generalna skupščina vsako leto izvoli svojega predsednika za enoletni mandat.
Pogled na zasedanje Varnostnega sveta ZN o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj.
Varnostni svet ima v skladu z Ustanovno listino ZN glavno odgovornost za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti. Ima 15 članic (5 stalnih in 10 nestalnih). Vsaka članica ima en glas. V skladu z Ustanovno listino so vse države članice zavezane spoštovati sklepe Varnostnega sveta. Slednji prevzame vodstvo pri ugotavljanju obstoja grožnje miru ali dejanja agresije. Stranke v sporu poziva, naj ga rešijo z mirnimi sredstvi in priporoči načine za uskladitev ali pogoje poravnave. V nekaterih primerih se lahko Varnostni svet zateče k uvedbi sankcij ali celo dovoli uporabo sile za ohranitev ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Varnostni svet ima predsedstvo, ki rotira in se menja vsak mesec.
Otvoritev zasedanja Ekonomsko socialnega sveta 2023.
Ekonomski in socialni svet je glavni organ za koordinacijo, pregled politik in dialoga ter priporočil o gospodarskih, socialnih in okoljskih vprašanjih ter uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev. Nadzoruje pomožne in strokovne organe na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju. Ima 54 članic, ki jih izvoli Generalna skupščina za prekrivajoča se triletna obdobja. Je osrednja platforma ZN za razmislek, razpravo in inovativno razmišljanje o trajnostnem razvoju.
Skrbniški svet je bil ustanovljen leta 1945 z Ustanovno listino ZN v skladu s poglavjem XIII, da bi zagotovil mednarodni nadzor nad 11 skrbniškimi ozemlji, ki so bila dana pod upravo sedmih držav članic z namenom, da bi zagotovil sprejetje ustreznih ukrepov za pripravo ozemelj na samoupravo in neodvisnost. Do leta 1994 so vsa skrbniška ozemlja dosegla samoupravo ali neodvisnost. Skrbniški svet je prekinil delovanje s 1. novembrom 1994. Z resolucijo, sprejeto 25. maja 1994, je Skrbniški svet spremenil svoj poslovnik, tako da je opustil obveznost letnega sestajanja, in se strinjal, da se bo sestajal glede na potrebo – na lastno odločitev, odločitvijo predsednika, na zahtevo večine svojih članic ali Generalne skupščine ali Varnostnega sveta.
Širok pogled na dvorano Skrbniškega sveta ZN med dogodkom »Interaktivni dialog skupščine o blagovnih trgih«.
Palača miru, sedež Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu na Nizozemskem.
Meddržavno sodišče je glavni sodni organ ZN. Njegov sedež je v Palači miru v Haagu (Nizozemska). Je edini od šestih glavnih organov ZN, ki se ne nahaja v New Yorku (ZDA). Vloga sodišča je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore, ki mu jih predložijo države, in da daje svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki jih nanj naslovijo pooblaščeni organi ZN in specializirane agencije. Meddržavno sodišče deluje v skladu s svojim statutom.
Sekretariat, ki razpolaga z mednarodnim osebjem po vsem svetu, izvaja različna vsakodnevna opravila organizacije. S svojim delom nudi podporo drugim glavnim organom ZN in upravlja s programi in politikami, ki so jih organi ZN ustanovili. Njegov vodja je generalni sekretar, ki ga imenuje Generalna skupščina na podlagi priporočil Varnostnega sveta za obdobje petih let, z možnostjo ponovitve mandata. Generalni sekretar je tudi simbol idealov ZN in zagovornik vseh ljudi sveta, še posebej revnih in ranljivih. António Guterres je deveti generalni sekretar ZN.
Člani osebja ZN stojijo zunaj na travniku sedeža ZN za namen programa akcijske cone ciljev trajnostnega razvoja (SDG Action Zone).
Ustanovna listina ZN opisuje generalnega sekretarja kot "glavnega upravnega uradnika" ZN, ki opravlja tudi "druge funkcije, ki mu jih zaupa" Varnostni svet, Generalna skupščina, Ekonomski in socialni svet in drugi organi ZN.
Ustanovna listina tudi pooblašča generalnega sekretarja, da "opozori Varnostni svet na vsako zadevo, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozila ohranjanje mednarodnega miru in varnosti". Te smernice opredeljujejo pristojnosti urada in mu dajejo precejšnje možnosti za ukrepanje.
Generalni sekretar mora skrbno upoštevati pomisleke držav članic, ki morajo seveda podpirati vrednote in moralno avtoriteto ZN ter govoriti in delovati za mir, obstaja pa tudi občasno tveganje, da bodo ti pomisleki izzivani, ali se morda celo ne bo strinjal s temi istimi državami članicami.
Ta ustvarjalna napetost spremlja generalnega sekretarja pri vsakodnevnem delu, ki vključuje udeležbo na zasedanjih organov ZN, posvetovanja s svetovnimi voditelji, vladnimi uradniki in drugimi ter potovanja po vsem svetu, namenjena temu, da ostanejo v stiku z ljudmi držav članic organizacije in obveščeni o širokem naboru tem mednarodnega pomena, ki so na dnevnem redu ZN. Generalni sekretar vsako leto izda poročilo o delu ZN, v katerem oceni njihove dejavnosti in začrta prihodnje prednostne naloge.
Generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta, kot je navedeno v 97. členu Ustanovne listine ZN.
Čeprav tehnično ni omejitve glede števila petletnih mandatov, ki jih lahko opravlja generalni sekretar, doslej še nihče ni bil na položaju več kot dva mandata.
Devet generalnih sekretarjev si sledi po naslednjem vrstnem redu:
"Združene narode je ustvaril svet, da služijo svetu." — António Guterres
79. zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov predstavlja ključni mejnik v globalnih prizadevanjih za pospešitev napredka v smeri doseganja 17 ciljev trajnostnega razvoja. Vrh o prihodnosti, ki bo potekal med Generalno skupščino, poudarja nujno potrebo po okrepljenem mednarodnem sodelovanju za reševanje današnjih perečih problemov, kot so klimatske spremembe, revščina, neenakost in izzivi prihodnosti.
Vrh o prihodnosti je dogodek na visoki ravni, ki združuje svetovne voditelje s ciljem, da oblikujejo novo mednarodno soglasje o tem, kako zagotoviti boljšo sedanjost in zaščititi našo prihodnost.
"Vrh o prihodnosti je priložnost za oblikovanje bolj učinkovitih in vključujočih institucij ter orodij za globalno sodelovanje, ki so prilagojena 21. stoletju in našemu multipolarnemu svetu." - Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres
