Na splošno o Združenih narodih

<p><sub>Pogled na stavbo sekretariata ZN z zastavami držav članic, ki plapolajo v ospredju, in sicer na sedežu ZN v New Yorku. </sub></p>
© UN Photo/Rick Bajornas

Pogled na stavbo sekretariata ZN z zastavami držav članic, ki plapolajo v ospredju, in sicer na sedežu ZN v New Yorku.

Združeni narodi (ZN) so mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena po drugi svetovni vojni; leta 1945. Organizacijo je ustanovilo 51 držav, ki so se zavezale k ohranjanju mednarodnega miru in varnosti, razvoju prijateljskih odnosov med narodi ter spodbujanju družbenega napredka, boljšega življenjskega standarda in človekovih pravic.

ZN imajo štiri temeljne cilje:

  • varovati mir po svetu;
  • razvijati med narodi prijateljske odnose;
  • pomagati uresničevati mednarodno sodelovanje pri izboljšanju kakovosti življenja revnih ljudi, premagovanju lakote, bolezni in nepismenosti, ter pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin za vse ljudi;
  • biti središče, kjer se usklajuje dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev.

Izpostavljeno

Delovanje po vsem svetu

Delo ZN doseže vsak kotiček sveta. Čeprav je organizacija najbolj znana po ohranjanju in vzpostavljanju miru, preprečevanju konfliktov ter humanitarni pomoči, obstaja še veliko drugih aktivnosti, s katerimi celoten sistem ZN (specializirane agencije, skladi in programi) vpliva na naša življenja in se trudi za boljši jutri. Organizacija se ukvarja s široko paleto temeljnih vprašanj, in sicer od trajnostnega razvoja, varstva okolja in podpore beguncem, pomoči ob nesrečah, boja proti terorizmu, razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja, pa do spodbujanja demokracije, človekovih pravic, enakosti spolov in napredka žensk, upravljanja mednarodnih zadev in mednarodnega zdravja, odstranjevanja min, širitve proizvodnje hrane in še več.

<p><sub>Širok pogled na dvorano Generalne skupščine ZN, ko generalni sekretar ZN António Guterres (na odru in na zaslonu) govori na splošni razpravi 76. zasedanja Generalne skupščine ZN. </sub></p>
© UN Photo/Manuel Elías

Širok pogled na dvorano Generalne skupščine ZN, ko generalni sekretar ZN António Guterres (na odru in na zaslonu) govori na splošni razpravi 76. zasedanja Generalne skupščine ZN.

Generalna skupščina

Generalna skupščina je glavni posvetovalni, politični in predstavniški organ ZN. Vseh 193 držav članic ZN je zastopanih v Generalni skupščini, zaradi česar je to edini organ ZN z univerzalno zastopanostjo. Vsako leto septembra se celotno članstvo ZN sestane v dvorani Generalne skupščine v New Yorku na vsakoletnem zasedanju Generalne skupščine in splošni razpravi, katere se s svojim nagovorom udeležijo številni voditelji držav. Za odločitve o pomembnih vprašanjih, kot so mir in varnost, sprejem novih članic in proračunske zadeve, je potrebna dvotretjinska večina Generalne skupščine. O ostalih vprašanjih se odloča z navadno večino. Generalna skupščina vsako leto izvoli svojega predsednika za enoletni mandat.

PREDSEDNIK 79. ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE

alt text is missing
© UN Photo/Evan Schneider

Z novim zasedanjem Generalne skupščine pride tudi nov predsednik le-te. Philémon Yang iz Kameruna prevzema predsedovanje za naslednjih dvanajst mesecev.

Gospod Yang je izkušen diplomat z bogatimi izkušnjami. V letih 2009–2019 je bil predsednik vlade Kameruna. Bil je tudi na drugih vladnih položajih, in sicer kot namestnik ministra za teritorialno upravo, minister za rudarstvo in energetiko ter namestnik generalnega sekretarja pri predsedstvu republike.

Ob prevzemu položaja je dejal, da bo njegov mandat potekal pod geslom: "Enotnost v raznolikosti, za napredek miru, trajnostnega razvoja in človeškega dostojanstva za vse in povsod".

Prejšnji predsedniki Generalne skupščine

79. zasedanje Generalne skupščine ZN

alt text is missing
© UN Photo/Manuel Elías

Agenda 79. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov

<p><sub>Pogled na zasedanje Varnostnega sveta ZN o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj.</sub></p>
© UN Photo/Loey Felipe

Pogled na zasedanje Varnostnega sveta ZN o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti zaradi terorističnih dejanj.

Varnostni svet

Varnostni svet ima v skladu z Ustanovno listino ZN glavno odgovornost za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti. Ima 15 članic (5 stalnih in 10 nestalnih). Vsaka članica ima en glas. V skladu z Ustanovno listino so vse države članice zavezane spoštovati sklepe Varnostnega sveta. Slednji prevzame vodstvo pri ugotavljanju obstoja grožnje miru ali dejanja agresije. Stranke v sporu poziva, naj ga rešijo z mirnimi sredstvi in priporoči načine za uskladitev ali pogoje poravnave. V nekaterih primerih se lahko Varnostni svet zateče k uvedbi sankcij ali celo dovoli uporabo sile za ohranitev ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Varnostni svet ima predsedstvo, ki rotira in se menja vsak mesec.

Nove nestalne članice Varnostnega sveta

Slovenija se je 2. januarja 2024 pridružila Varnostnemu svetu ZN za dveletni mandat kot nestalna članica, in sicer skupaj z Alžirijo, Gvajano, Republiko Korejo in Sierro Leone.

Junija 2023 so bile slednje izvoljene v Generalni skupščini, ki jo sestavlja vseh 193 držav članic ZN, in sicer v skladu z geografsko porazdelitvijo po regijah.

Ostalih pet nestalnih članic Varnostnega sveta so Ekvador, Japonska, Malta, Mozambik in Švica, ki so se pridružile januarja 2023.

Kako deluje Varnostni svet ZN?

Ohranjanje mednarodnega miru in varnosti je primarna vloga Varnostnega sveta ZN. Oglejte si naš video, če želite izvedeti, kako deluje Varnostni svet.

<p><sub>Otvoritev zasedanja Ekonomsko socialnega sveta 2023.</sub></p>
© UN Photo/Loey Felipe

Otvoritev zasedanja Ekonomsko socialnega sveta 2023.

Ekonomski in socialni svet

Ekonomski in socialni svet je glavni organ za koordinacijo, pregled politik in dialoga ter priporočil o gospodarskih, socialnih in okoljskih vprašanjih ter uresničevanju mednarodno dogovorjenih razvojnih ciljev. Nadzoruje pomožne in strokovne organe na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju. Ima 54 članic, ki jih izvoli Generalna skupščina za prekrivajoča se triletna obdobja. Je osrednja platforma ZN za razmislek, razpravo in inovativno razmišljanje o trajnostnem razvoju.

Skrbniški svet

Skrbniški svet je bil ustanovljen leta 1945 z Ustanovno listino ZN v skladu s poglavjem XIII, da bi zagotovil mednarodni nadzor nad 11 skrbniškimi ozemlji, ki so bila dana pod upravo sedmih držav članic z namenom, da bi zagotovil sprejetje ustreznih ukrepov za pripravo ozemelj na samoupravo in neodvisnost. Do leta 1994 so vsa skrbniška ozemlja dosegla samoupravo ali neodvisnost. Skrbniški svet je prekinil delovanje s 1. novembrom 1994. Z resolucijo, sprejeto 25. maja 1994, je Skrbniški svet spremenil svoj poslovnik, tako da je opustil obveznost letnega sestajanja, in se strinjal, da se bo sestajal glede na potrebo – na lastno odločitev, odločitvijo predsednika, na zahtevo večine svojih članic ali Generalne skupščine ali Varnostnega sveta.

<p><sub>Širok pogled na dvorano Skrbniškega sveta ZN med dogodkom »Interaktivni dialog skupščine o blagovnih trgih«.</sub></p>
© UN Photo/Manuel Elías

Širok pogled na dvorano Skrbniškega sveta ZN med dogodkom »Interaktivni dialog skupščine o blagovnih trgih«.

<p><sub>Palača miru, sedež Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu na Nizozemskem.</sub></p>
© UN Photo/ICJ/Jeroen Bouman

Palača miru, sedež Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu na Nizozemskem.

Meddržavno sodišče

Meddržavno sodišče je glavni sodni organ ZN. Njegov sedež je v Palači miru v Haagu (Nizozemska). Je edini od šestih glavnih organov ZN, ki se ne nahaja v New Yorku (ZDA). Vloga sodišča je, da v skladu z mednarodnim pravom rešuje pravne spore, ki mu jih predložijo države, in da daje svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki jih nanj naslovijo pooblaščeni organi ZN in specializirane agencije. Meddržavno sodišče deluje v skladu s svojim statutom.

Sekretariat

Sekretariat, ki razpolaga z mednarodnim osebjem po vsem svetu, izvaja različna vsakodnevna opravila organizacije. S svojim delom nudi podporo drugim glavnim organom ZN in upravlja s programi in politikami, ki so jih organi ZN ustanovili. Njegov vodja je generalni sekretar, ki ga imenuje Generalna skupščina na podlagi priporočil Varnostnega sveta za obdobje petih let, z možnostjo ponovitve mandata. Generalni sekretar je tudi simbol idealov ZN in zagovornik vseh ljudi sveta, še posebej revnih in ranljivih. António Guterres je deveti generalni sekretar ZN.

<p><sub>Člani osebja ZN stojijo zunaj na travniku sedeža ZN za namen programa akcijske cone ciljev trajnostnega razvoja (SDG Action Zone).</sub></p>
© UN Photo/Laura Jarriel

Člani osebja ZN stojijo zunaj na travniku sedeža ZN za namen programa akcijske cone ciljev trajnostnega razvoja (SDG Action Zone).

Vloga generalnega sekretarja

Ustanovna listina ZN opisuje generalnega sekretarja kot "glavnega upravnega uradnika" ZN, ki opravlja tudi "druge funkcije, ki mu jih zaupa" Varnostni svet, Generalna skupščina, Ekonomski in socialni svet in drugi organi ZN.

Ustanovna listina tudi pooblašča generalnega sekretarja, da "opozori Varnostni svet na vsako zadevo, ki bi po njegovem mnenju lahko ogrozila ohranjanje mednarodnega miru in varnosti". Te smernice opredeljujejo pristojnosti urada in mu dajejo precejšnje možnosti za ukrepanje.

Generalni sekretar mora skrbno upoštevati pomisleke držav članic, ki morajo seveda podpirati vrednote in moralno avtoriteto ZN ter govoriti in delovati za mir, obstaja pa tudi občasno tveganje, da bodo ti pomisleki izzivani, ali se morda celo ne bo strinjal s temi istimi državami članicami.

Ta ustvarjalna napetost spremlja generalnega sekretarja pri vsakodnevnem delu, ki vključuje udeležbo na zasedanjih organov ZN, posvetovanja s svetovnimi voditelji, vladnimi uradniki in drugimi ter potovanja po vsem svetu, namenjena temu, da ostanejo v stiku z ljudmi držav članic organizacije in obveščeni o širokem naboru tem mednarodnega pomena, ki so na dnevnem redu ZN. Generalni sekretar vsako leto izda poročilo o delu ZN, v katerem oceni njihove dejavnosti in začrta prihodnje prednostne naloge.

<p><sub>Generalni sekretar ZN António Guterres na <a href="/unis/sl/events/2019/vic40.html">40. obletnici Dunajskega mednarodnega centra</a> leta 2019.</sub></p>
© UNIS Vienna/Nikoleta Haffar

Generalni sekretar ZN António Guterres na 40. obletnici Dunajskega mednarodnega centra leta 2019.

Generalni sekretar António Guterres

António Guterres je funkcijo generalnega sekretarja ZN prevzel 1. januarja 2017. Pred izvolitvijo za generalnega sekretarja je bil gospod Guterres visoki komisar ZN za begunce (UNHCR), in sicer od junija 2005 do decembra 2015. Pred tem je gospod Guterres preživel več kot 20 let v vladnih in javnih službah. Od leta 1995 do 2002 je služil kot premier Portugalske.

António Guterres je bil ponovno imenovan za generalnega sekretarja ZN za drugi mandat, ki bo trajal od januarja 2022 do decembra 2026. Obljubil je, da bo še naprej pomagal svetu pri načrtovanju poti ven iz pandemije COVID-19, ter pozval k novemu obdobju solidarnosti in enakosti.

Izbirni postopek generalnega sekretarja

Generalnega sekretarja imenuje Generalna skupščina na priporočilo Varnostnega sveta, kot je navedeno v 97. členu Ustanovne listine ZN.

Čeprav tehnično ni omejitve glede števila petletnih mandatov, ki jih lahko opravlja generalni sekretar, doslej še nihče ni bil na položaju več kot dva mandata.

Zgodovina generalnih sekretarjev

Devet generalnih sekretarjev si sledi po naslednjem vrstnem redu:

  • Ban Ki-moon (Republika Koreja), ki je bil na položaju od januarja 2007 do decembra 2016;
  • Kofi A. Annan (Gana), ki je bil na položaju od januarja 1997 do decembra 2006;
  • Boutros Boutros-Ghali (Egipt), ki je bil na položaju od januarja 1992 do decembra 1996;
  • Javier Pérez de Cuéllar (Peru), ki je služboval od januarja 1982 do decembra 1991;
  • Kurt Waldheim (Avstrija), ki je bil na položaju od januarja 1972 do decembra 1981;
  • U Thant (Burma, zdaj Mjanmar), ki je služboval od novembra 1961, ko je bil imenovan za vršilca dolžnosti generalnega sekretarja (formalno je bil imenovan za generalnega sekretarja novembra 1962), do decembra 1971;
  • Dag Hammarskjöld (Švedska), ki je služboval od aprila 1953 do svoje smrti v letalski nesreči v Afriki septembra 1961; in
  • Trygve Lie (Norveška), ki je bil na položaju od februarja 1946 do svojega odstopa novembra 1952.

Povezane novice

  • Generalni sekretar: Poslanica ob dnevu Združenih narodov
    UN Photo / Cia Pak
    22/10/2024

    Generalni sekretar: Poslanica ob dnevu Združenih narodov

    "Združene narode je ustvaril svet, da služijo svetu." — António Guterres

  • Vrh o prihodnosti
    22/09/2024

    Vrh o prihodnosti

    Vrh o prihodnosti je dogodek na visoki ravni, ki združuje svetovne voditelje s ciljem, da oblikujejo novo mednarodno soglasje o tem, kako zagotoviti boljšo sedanjost in zaščititi našo prihodnost.

  • Članek o srečanju za Vrh o prihodnosti
    17/09/2024

    Članek o srečanju za Vrh o prihodnosti

    "Vrh o prihodnosti je priložnost za oblikovanje bolj učinkovitih in vključujočih institucij ter orodij za globalno sodelovanje, ki so prilagojena 21. stoletju in našemu multipolarnemu svetu." - Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres

  • Predhodni predsednik Generalne skupščine
    © UN Photo/Eskinder Debebe
    09/09/2024

    Predhodni predsednik Generalne skupščine

    Z novim zasedanjem Generalne skupščine pride tudi nov predsednik slednje.

Več novic

Mir in varnost

alt text is missing

Človekove pravice

alt text is missing

Trajnostni Razvoj

alt text is missing