Humanitarna pomoč

© UNICEF/ Siegfred Modola | Smoke rises from the chimneys of houses in a camp for displaced people during a harsh winter in Afghanistan.

Izpostavljena vsebina


Najnovejše informacije o humanitarni krizi v Afganistanu

Hude zimske razmere v Afganistanu slabšajo že tako težke pogoje, s katerimi se soočajo milijoni ljudi po vsej državi. Humanitarni partnerji tekmujejo s časom, da priskrbijo pomoč in potrebne zaloge – skladno z zavezami o povečanju humanitarne pomoči. Decembra je bilo v državi s pomočjo v obliki hrane oskrbljenih sedem milijonov ljudi.

Afganistan se sooča s katastrofalno humanitarno krizo, vendar jo je mogoče premagati. Huda suša in motnje v kmetijski proizvodnji so še povečale grožnjo pomanjkanja hrane in vode. Vsaka druga oseba v Afganistanu ne ve, kako bo prišla do naslednjega obroka. Vsaka četrta nosečnica je podhranjena, prav tako vsak drugi otrok. Več kot polovica prebivalstva – 24,4 milijona ljudi – bo v letu 2022 potrebovala humanitarno pomoč.

Afganistanski zdravstveni sistem se sooča z resnim pomanjkanjem medicinskih pripomočkov, goriva, hrane in denarja za plačilo zaposlenih. Partnerstvo med Programom Združenih narodov za razvoj in Svetovnim skladom začasno zagotavlja nadaljevanje storitev primarnega zdravstvenega varstva, vendar je za pomoč ranljivim Afganistancem in preprečitev propada celotnega zdravstvenega sistema potrebno narediti mnogo več.

Pravice žensk in deklic v Afganistanu je potrebno zaščititi. ZN podpirajo njihov dostop do izobraževanja, kot tudi njihovo polno in prosto vključitev v družbeno, gospodarsko in politično življenje države.

Pomagate lahko z donacijo Afganistanskemu humanitarnemu skladu, Svetovnemu programu za hrano ali Agenciji ZN za begunce, ki si prizadevajo pomagati prebivalcem Afganistana.

ZN so mednarodno skupnost prosili za več kot 5 milijard ameriških dolarjev mednarodnega financiranja, ki je potrebno za zadovoljitev letošnje naraščajoče ravni humanitarnih potreb v Afganistanu in preprečitev močno razširjene lakote, podhranjenosti in posledičnih smrti. 


Ob naravnih nesrečah ali humanitarnih katastrofah so Združeni narodi na terenu ter zagotavljajo pomoč in podporo.

Preko obsežnega sistema specializiranih agencij, skladov in programov nudijo ljudem pomoč, kadar so se ti prisiljeni seliti zaradi vojn, vremena ali drugih naravnih nesreč. Takšni tragični dogodki vplivajo negativno na njihovo zdravje, zagotavljanje higiene, izobraževalni proces, preskrbo s hrano in bivalne razmere.

Po zaslugi Svetovnega programa za hrano (WFP) in Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je hrana na razpolago tistim, ki bi drugače stradali. Po zaslugi Urada Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) so vsem, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove na voljo taborišča in drugi objekti.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pomaga zaščititi tiste, ki so razseljeni zaradi naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek. Omenjene nesreče pa povzročajo razsajanje bolezni. Sklad ZN za otroke (UNICEF) ob pomoči drugih organov, kot je na primer Mednarodna zveza Rešimo otroke ( International Save the Children Alliance), nudi izobraževanje otrokom, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Pri procesu obnove pomaga Program ZN za razvoj (UNDP).

Generalni sekretar ZN in njegovi predstavniki pomagajo pri pogajanju za tako imenovana "območja miru", območja kamor je mogoče dostaviti humanitarno pomoč za moške, ženske in otroke, ki so se znašli sredi vojne. Dostavo pomoči varujejo mirovne sile ZN.

Humanitarno pomoč sistema ZN nadzira in omogoča Urad za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA), ki ga vodi koordinator ZN za humanitarno pomoč. OCHA ima številne delovne naloge. Med drugim tudi zagotavlja najnovejše informacije o izrednih razmerah po svetu in razglaša mednarodne "skupne pozive" za zbiranje finančnih sredstev, s katerimi se omogoča nujno pomoč v izrednih razmerah.

Osrednji sklad za hitro odzivanje (CERF) je humanitarni sklad, ki ga je leta 2006 ustanovila Generalna skupščina ZN. Osrednji namen sklada je hitrejša in zanesljiva humanitarna pomoč tistim, ki so jih prizadele naravne nesreče in oboroženi spopadi. Sklad letno pridobi finančna sredstva preko prispevkov vlad, zasebnega sektorja, fundacij in posameznikov. Sklad predstavlja rezervna sredstva za izvajanje humanitarnih akcij.

Svetovni dan humanitarnih dejavnosti poteka vsako leto 19. avgusta. Z njim se poklonimo humanitarnim delavcem, ki tvegajo svoje življenje za humanitarne dejavnosti, in izkažemo podporo ljudem, ki so jih prizadejale krize po svetu.

Ne nazadnje je sistem ZN aktiven tudi na področju preprečevanja katastrof, kadar je to mogoče, pa naj bo zanje kriv človek ali narava sama. Resen povzročitelj človeškega trpljenja so vojne in drugi konflikti. ZN si z diplomacijo prizadevajo preprečevati in reševati tragične vojne. Državam pomagajo vzpostaviti sisteme zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče, ki omogočajo, da se lahko hitreje pripravijo nanje. ZN dajejo v ospredje tudi reševanje nevarnih klimatskih sprememb, ki povzročajo bolj pogoste in intenzivne »naravne« nesreče po vsem svetu.