Stotnik Atupele Mbewe iz Malavija, major Bindeshwari iz Indije in stotnik Ritu Pandey iz Nepala pozirajo za fotografijo v taborišču Združenih narodov v Jubi.
Ustanovna listina ZN daje Varnostnemu svetu primarno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Generalna skupščina in generalni sekretar imata glavni, pomembni in dopolnilni vlogi skupaj z drugimi uradi in organi ZN.
Varnostni svet prevzame vodstvo pri ugotavljanju obstoja grožnje miru ali dejanja agresije. Stranke v sporu poziva, naj ga rešijo z mirnimi sredstvi in priporoči načine za uskladitev ali pogoje poravnave. V skladu s poglavjem VII Ustanovne listine ZN lahko Varnostni svet sprejme izvršilne ukrepe za ohranitev ali ponovno vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Takšni ukrepi segajo od gospodarskih sankcij do mednarodnih vojaških akcij. Varnostni svet ustanavlja tudi mirovne operacije ZN in posebne politične misije. Varnostni svet izraža svojo voljo v resolucijah.
Najbolj učinkovit način za zmanjšanje človeškega trpljenja in ogromnih gospodarskih stroškov konfliktov ter njihovih posledic je preprečevanje konfliktov, kar je na prvem mestu. ZN igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju konfliktov, saj z diplomacijo, podpornimi storitvami in mediacijo pomagajo državam pri preprečevanju in mirnem reševanju konfliktov.
Generalni sekretar ZN ima posebne in osebne predstavnike, odposlance in svetovalce, ki so poslani na območja napetosti po vsem svetu, da pomagajo pri umirjanju kriz in posredujejo pri reševanju konfliktov s pogajanji. Generalni sekretar lahko izvaja tudi svoje "dobre storitve", da bi olajšal rešitev spora. Gre za ukrepe, ki jih sprejmejo javno in zasebno, pri čemer se opirajo na svojo neodvisnost, nepristranskost in integriteto, da preprečijo nastanek, stopnjevanje ali širjenje mednarodnih sporov.
Politične misije, ki jih vodijo civilisti, so napotene na teren z mandati za spodbujanje dialoga in sodelovanja znotraj in med narodi ali za spodbujanje sprave in demokratičnega upravljanja v družbah, ki se obnavljajo po državljanskih vojnah.
Delo ZN na področju spodbujanja verodostojnih volitev po vsem svetu prav tako neposredno prispeva k njihovim prizadevanjem za spodbujanje miru in preprečevanja konfliktov.
Temelj delovanja je prepričanje, da so vzroki mnogih konfliktov politične narave, zato so za njihovo odpravo potrebne politične rešitve.
Operacije ZN za ohranjanje miru so se izkazale za eno najbolj učinkovitih orodij, ki so na voljo ZN za pomoč državam pri krmarjenju na težki poti od konflikta do miru. Današnje večdimenzionalne operacije niso namenjene le ohranjanju miru in varnosti, temveč tudi krepitvi političnih procesov, zaščiti civilistov, pomoči pri razorožitvi, demobilizaciji in ponovnem vključevanju nekdanjih borcev. Operacije podpirajo tudi ustavne postopke in organizacijo volitev, varujejo in spodbujajo človekove pravice ter pomagajo pri ponovni vzpostavitvi pravne države in širjenju legitimne državne oblasti.
Operacije ZN za ohranjanje miru sledijo trem osnovnim načelom:
Operacije ZN za ohranjanje miru dobijo mandat od Varnostnega sveta ZN. Svoje enote in policijo prispevajo države članice, upravlja pa jih Oddelek ZN za mirovne operacije, ki jih podpira Oddelek za operativno podporo na sedežu ZN v New Yorku.
Prva operacija ZN za ohranjanje miru je bila Organizacija ZN za nadzor premirja (UNTSO), ustanovljena leta 1948 za spremljanje sporazuma o premirju med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedami. Od takrat je več kot milijon žensk in moških iz 125 držav služilo v 71 mirovnih misijah ZN po vsem svetu.
Trenutno je napotenih 12 operacij ZN za ohranjanje miru z 90.000 civilnimi, policijskimi in vojaškimi pripadniki mirovnih sil. Leta 2019 je generalni sekretar sprožil pobudo Akcija za ohranjanje miru (A4P), da bi obnovil medsebojno politično zavezanost mirovnim operacijam.
Letni proračun operacij ZN za ohranjanje miru znaša manj kot 0,5 % svetovne vojaške porabe.
Dejavnosti ZN za izgradnjo miru so namenjene pomoči državam, ki izhajajo iz konflikta, zmanjševanju tveganja ponovnega zapada v konflikt in postavljanju temeljev za trajnostni mir in razvoj.
Arhitekturo ZN za izgradnjo miru sestavljajo Komisija za izgradnjo miru, Sklad za izgradnjo miru in Urad za podporo izgradnji miru.
Od ustanovitve ZN so bili cilji večstranskega razoroževanja in omejevanja orožja sestavni del prizadevanj za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Ti cilji si prizadevajo zmanjšati in sčasoma odpraviti jedrsko orožje, uničiti kemično orožje in krepiti prepoved biološkega orožja, hkrati pa še zaustaviti širjenje protipehotnih min, orožja malega kalibra in lahkega strelnega orožja.
Z globalnimi prizadevanji je bilo vzpostavljenih kar nekaj večstranskih pogodb in instrumentov z namenom urejanja, omejevanja ali odprave določenega orožja. Pogodba o neširjenju jedrskega orožja (NPT) je začela veljati leta 1970, Konvencija o biološkem in toksičnem orožju leta 1975, Konvencija o kemičnem orožju leta 1997, Konvencija o prepovedi protipehotnih min pa leta 1999. Pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov je bila sprejeta 1996, vendar še ni stopila v veljavo. Obstajajo tudi Konvencija o kasetnem strelivu, Konvencija o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja in Pogodba o trgovini z orožjem.
Pogodba o prepovedi jedrskega orožja je začela veljati leta 2021, prvo srečanje držav pogodbenic pa je potekalo junija 2022 na Dunaju.
Ženske so še vedno v manjšini med vojaškimi udeleženci in povzročitelji vojn, vendar zaradi vojn najbolj trpijo. Varnostni svet ZN je potrdil, da lahko vključevanje žensk in enakopravnost spolov v odločanju okrepi možnosti za trajen mir. V ta namen je bila soglasno sprejeta resolucija 1325 o ženskah, miru in varnosti. Resolucija je zgodovinski mejnik, ki se osredotoča na položaj žensk v oboroženih spopadih in poziva k udeležbi žensk na vseh ravneh odločanja glede reševanja sporov in izgradnje miru.
Mladi so ključni akterji miru. Brez njihovega aktivnega prispevka ni mogoče doseči trajnostnega razvoja in miru. Na konfliktnih območjih imajo mladi pogosto neprecenljivo znanje o svojih skupnostih in lahko povzročijo izjemne spremembe. Da bi mladi lahko aktivno prispevali h gradnji miru v svojih skupnostih, je potrebno obravnavati njihove potrebe, okrepiti njihov glas in povečati njihovo angažiranost.
Operacije ZN za ohranjanje miru že dolgo priznavajo pomen sodelovanja z mladimi kot bistveno demografsko skupino v večini držav gostiteljic, pa tudi njihovo udeležbo v operacijah kot pripadnike v civilnih, policijskih in vojaških mirovnih silah. Mirovniki ZN, mlajši od 30 let, se pogosto lahko bolje povežejo z mladimi pripadniki lokalnega prebivalstva in jim služijo kot vzor. Pomagajo povečati tudi inovativnost in splošno uspešnost v mirovnih operacijah ZN.
Ob mednarodnem dnevu pripadnikov mirovnih misij ZN izkažimo spoštovanje več kot dvema milijonoma moških in žensk, ki so služili kot pripadniki mirovnih sil Združenih narodov od napotitve prve misije leta 1948. Hkrati pozdravljamo in se spominjamo več kot 4.000 pripadnikov osebja, ki so med služenjem pod zastavo ZN izgubili svoja življenja. Izražamo svojo najglobljo hvaležnost 90.000 civilnim, policijskim in vojaškim pripadnikom mirovnih sil, ki so trenutno razporejeni na 12 mirovnih operacijah ZN po vsem svetu.
ZN so vedno bolj pozvani k usklajevanju svetovnega boja proti terorizmu. V okviru sistema ZN je bilo izdelanih osemnajst univerzalnih instrumentov proti mednarodnemu terorizmu, ki se nanašajo na specifične teroristične dejavnosti. Septembra 2006 so države članice ZN sprejele Globalno strategijo ZN za boj proti terorizmu. To je bilo prvič, da so se države članice dogovorile o skupnem strateškem in operativnem okviru proti terorizmu.
Mednarodni organizirani kriminal ima številne oblike, to je od trgovine z drogami, strelnim orožjem in celo ljudmi ter do pranja denarja in korupcije. Danes se je organizirani kriminal razširil, postal globalen in dosegel makroekonomske razsežnosti, tako da predstavlja grožnjo miru in varnosti.
Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) je varuh Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (Konvencija o organiziranem kriminalu) in treh dodatnih protokolov – o trgovini z ljudmi, proti tihotapljenju migrantov in o nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem.
"Ta mednarodni dan miru nas opominja, da so rešitve v naših rokah. Gojiti kulturo miru pomeni zamenjati delitve, nemoč in obup s pravičnostjo, enakostjo in upanjem za vse." — António Guterres
"Danes izkazujemo spoštovanje več kot 76.000 pripadnikom mirovnih sil Združenih narodov (ZN), ki utelešajo najvišji ideal človeštva; mir." — António Guterres
Vojna v Ukrajini še naprej povzroča neizmerno človeško trpljenje, smrt in uničenje, zaradi česar so milijoni izpostavljeni resnim kršitvam mednarodnega prava,obenem pa nastajajo velike humanitarne potrebe.
"Ko obeležujemo letošnji mednarodni dan miru, se ljudje in naš planet soočajo s krizami." — António Guterres
