Humanitarni delavci ZN pozivajo za 4,2 milijarde dolarjev pomoči za najbolj ranljive
24. februar 2024 - Vojna v Ukrajini še naprej povzroča neizmerno človeško trpljenje, smrt in uničenje, zaradi česar so milijoni izpostavljeni resnim kršitvam mednarodnega prava,obenem pa nastajajo velike humanitarne potrebe.
Na tisoče ljudi je bilo ubitih, ranjenih ali pohabljenih, med njimi na stotine otrok. To je najhujši oboroženi spopad v Evropi po drugi svetovni vojni.
V 2023 so spopadi in sovražnosti še naprej pustošili po delih Ukrajine in povzročali veliko škodo na civilni infrastrukturi - domovi, šole, bolnišnice ter vodovodni, plinski in električni sistemi so bili večkrat uničeni in v nekaterih primerih tudi neposredno napadeni.
To je še povečalo obsežno uničenje, ki je že prej zdesetkalo ključne storitve po vsej državi, zlasti na vzhodu, kjer ljudje že deset let preživljajo vojno, ki jo je povzročila ruska invazija.
Leta 2023 je Urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) skupaj s partnerji pomagal 11 milijonom moških, žensk in otrok z vodo in higienskimi pripomočki, materialom za popravilo domov, zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami, hrano, denarno pomočjo ter svetovanjem, pravno pomočjo in razminiranjem.
Zaradi vojne je bilo več milijonov ljudi prisiljenih v beg, v Ukrajini pa je še vedno notranje razseljenih skoraj 4 milijone ljudi, od tega skoraj milijon otrok. V Evropi je približno 6 milijonov ukrajinskih beguncev, od tega približno 274.000 v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem in v Sloveniji. Dolgotrajna razseljenost je mnoge potisnila na rob preživetja, saj so izčrpali svoja sredstva in zmožnosti za spopadanje z izgubo zaposlitve ali dohodka.
Več kot 14,6 milijona ljudi oziroma približno 40 odstotkov ukrajinskega prebivalstva bo v letu 2024 potrebovalo humanitarno pomoč. Odziv pod vodstvom Združenih narodov (ZN) cilja, da bomo s pomočjo dosegli približno 8,5 milijona ljudi.
Hkrati moramo vlagati v obnovo in rekonstrukcijo Ukrajine. Leta 2023 so ZN v sodelovanju z ukrajinsko vlado, lokalnimi oblastmi, skupnostmi in drugimi okrepili prizadevanja za obnovo. Skupnostim pomagamo pri odstranjevanju ruševin in razminiranju, obnovi stanovanj in socialne infrastrukture, zagotavljanju duševnega zdravja in psihosocialne oskrbe, zagotavljanju virov dohodkain zaposlovanju ter še pri drugih ukrepih.
24. februar 2023 - Vojna v Ukrajini je vzela na tisoče življenj, povzročila nepopisno uničenje, razselila milijone in povzročila nesprejemljive kršitve človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava. Razmere za mnoge v Ukrajini ostajajo obupne, in sicer sredi "neusmiljenega" obstreljevanja civilnih ciljev in infrastrukture, je nedavno dejal koordinator Združenih narodov (ZN) za humanitarno pomoč Martin Griffiths.
Generalni sekretar ZN António Guterres je med govorom na 11. izrednem zasedanju Generalne skupščine ZN dejal: “Eno leto od ruske invazije na Ukrajino je grozljiv mejnik - za ljudi v Ukrajini in za mednarodno skupnost. Ta invazija je žalitev naše kolektivne zavesti. Gre za kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. Ima dramatične posledice za humanitarne razmere in človekove pravice. Vpliv invazije se čuti tudi daleč onkraj Ukrajine.”
Ukrajinska begunska kriza je največja tovrstna kriza na svetu. Skoraj 8 milijonov ljudi je zbežalo v sosednje države, 5,4 milijona ljudi pa je notranje razseljenih.
Med poročili, da se nasilje na vzhodu stopnjuje, so najnovejše ocene ZN pokazale, da je bilo v zadnjem letu v Ukrajini ubitih več kot 7.000 civilistov, 12.000 pa jih je bilo ranjenih, vendar je dejansko število zagotovo višje. Napadi na civiliste in infrastrukturo se morajo ustaviti.
Neodvisna mednarodna preiskovalna komisija s sedežem na Dunaju, ki jo je imenoval Svet za človekove pravice, je ugotovila, da so bili v Ukrajini storjeni vojni zločini in kršitve človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava.
Vojna se čuti daleč onkraj Ukrajine. Zanetila je prehrambeno, energetsko in finančno krizo, ki so prizadele nekatere najbolj ranljive ljudi, države in gospodarstva na svetu. Svetovne prehranske krize ni mogoče rešiti, ne da bi zagotovili popoln globalni dostop do ukrajinskih prehrambenih izdelkov ter ruske hrane in gnojil. V okviru črnomorske pobude za žito je bilo čez Črno morje na trge po svetu poslanih več kot 21,3 milijona ton koruze, pšenice, olja in drugih živil.
Načrt ZN, ki tudi utira pot ruski hrani in gnojilom na svetovne trge, bo pomagal stabilizirati spiralno naraščajoče cene hrane po vsem svetu in preprečiti lakoto, ki lahko prizadene milijone.
Več kot štiri mesece od začetka vojne v Ukrajini se ljudje po vsem svetu soočajo s krizo življenjskih stroškov, kakršne ni bilo že več kot eno generacijo. Prihaja do naraščajočih cenovnih šokov na svetovnih trgih hrane, energije in gnojil, kar se dogaja v svetu, ki se že spopada s posledicami pandemije COVID-19 in podnebnimi spremembami.
Zaostritev konflikta v Ukrajini po začetku vojaške ofenzive Ruske federacije 24. februarja 2022 je sprožila takojšen in strm porast v humanitarnih potrebah, saj je dostop do osnovnih dobrin in storitev omejen, civilisti pa bežijo pred spopadi. Organizacija združenih narodov ocenjuje, da bo v Ukrajini pomoč in zaščito potrebovalo 12 milijonov ljudi, medtem ko bo v sosednjih državah v prihodnjih mesecih pomoč in zaščito potrebovalo verjetno več kot 4 milijone ukrajinskih beguncev.
V najhitreje rastoči begunski krizi v Evropi po drugi svetovni vojni je do 10. marca 2022 v sosednje države prešlo že več kot 2,3 milijona beguncev iz Ukrajine, med njimi več kot 110.000 državljanov tretjih držav. Združeni narodi so hvaležni za sočutje, velikodušnost in solidarnost ukrajinskih sosedov, ki sprejemajo ljudi, ki iščejo zatočišče.
Združeni narodi in njihovi humanitarni partnerji so 1. marca 2022 sprožili usklajene hitre pozive v skupnem znesku 1,7 milijarde ameriških dolarjev, vse z namenom zagotavljanja nujne humanitarne pomoči tako ljudem v Ukrajini kot beguncem v sosednjih državah, predvsem na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, v Moldaviji in Romuniji.
Amin Awad, krizni koordinator Združenih narodov za Ukrajino, je 5. marca pozval k »takojšnji humanitarni prekinitvi« spopadov med ruskimi in ukrajinskimi silami. Država s strani Združenih narodov še naprej prejema osnovne dobrine.
Prebivalci Ukrajine nujno potrebujejo mir in ljudje po vsem svetu ga zahtevajo. Invazija Ruske federacije pomeni kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine. Takšni enostranski ukrepi niso skladni z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.
Generalni sekretar poziva k takojšnji prekinitvi spopadov in k umiku vseh ruskih vojakov z ukrajinskega ozemlja.
Civilno prebivalstvo vedno utrpi največjo škodo. Vse obširnejše nasilje je privedlo do mnogih smrti civilistov, tudi otrok, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zaščita civilnega prebivalstva – ne glede na to, ali ostanejo, ali odidejo – mora biti najvišja prioriteta. Mednarodno humanitarno pravo in pravo človekovih pravic je treba spoštovati.
