Mednarodno pravo določa pravno odgovornost držav pri medsebojnih odnosih in pri odnosu do posameznika znotraj države. Ukvarja se s širokim spektrom mednarodnih zadev kot so človekove pravice, razorožitev, mednarodni kriminal, begunci, migracije, težave z državljanstvom, ravnanje z zaporniki, uporaba sile in med drugim tudi z vojnim stanjem. Hkrati tudi upravlja s svetovnimi dobrinami kot so okolje, trajnostni razvoj, mednarodne vode, vesolje, svetovne komunikacije in svetovna trgovina.
Pri generalnem sekretarju ZN je deponiranih že več kot 500 večstranskih pogodb. Številne druge pogodbe so še deponirane pri posameznih vladah ali drugih subjektih.
Generalna skupščina ZN tudi sprejme veliko večstranskih pogodb, ki so nato odprte za podpis in ratifikacijo državam članicam ZN.
Pogodbe in druge mednarodne pravne instrumente snujejo tudi specializirane agencije ZN, med drugim Mednarodna organizacija dela (ILO), Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO), pomožni organi ZN, kot sta Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) in Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC), ter večstranska pogajalska telesa, kot je Konferenca ZN o razoroževanju.
Država, ki želi postati pogodbenica, mora jasno izraziti svoj namen. Pripravljena mora biti tudi, da prevzame vse pravne pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe. Pravzaprav mora izraziti svojo privolitev, ki se veže na pogodbo. Običajno do tega pride s podpisom in ratifikacijo pogodbe, v kolikor pa je že v veljavi, mora k njej le pristopiti.
Vsako leto ZN organizirajo poseben dogodek, na katerem izpostavijo skupino pogodb. S tem želijo spodbuditi države članice ZN k podpisu in ratifikaciji teh pogodb, ali da jih kako drugače podprejo.
Generalna skupščina ZN je leta 1948 ustanovila Komisijo ZN za mednarodno pravo z nalogo, da spodbuja razvoj in kodifikacijo mednarodnega prava, in sicer v skladu s 13. členom, točka 1. a, Ustanovne listine ZN. Kot strokovno pravno telo ima nalogo, da pripravlja osnutke konvencij o temah, ki z mednarodnim pravom še niso urejene, in da skrbi za kodifikacijo določil mednarodnega prava na področjih, kjer že obstaja ustaljena praksa izvajanja teh določil s strani držav. Delo komisije na področju kazenskega prava je privedlo do sprejetja statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Med drugim je pripravila tudi Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih (1961) in Dunajsko konvencijo o pravu mednarodnih pogodb (1969).
Pravni spori med državami se lahko predložijo Meddržavnem sodišču, glavnemu sodnemu organu ZN. Sodišče daje tudi svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki so mu jih predložili ustrezno pooblaščeni mednarodni organi in agencije.
Palača miru, sedež Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu na Nizozemskem.
Mednarodna skupnost si dolgo prizadeva za ustanovitev stalnega mednarodnega sodišča, ki bi sodilo najbolj resne mednarodne zločine. Šele v 20. stoletju je bilo doseženo soglasje o opredelitvi genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov.
Poleg Meddržavnega sodišča imamo tudi široko paleto mednarodnih sodišč, mednarodnih razsodišč, ad hoc razsodišč in razsodišč s podporo ZN, ki imajo tudi različne stopnje odnosa z ZN (kot so na primer razsodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) in Ruando (ICTR), Posebno sodišče za Sierra Leone, Izredni senati na sodiščih v Kambodži ter Posebno razsodišče za Libanon). Leta 2010 je Varnostni svet ZN ustanovil Mednarodni rezidualni mehanizem za kazenska sodišča za opravljanje številnih bistvenih funkcij, ki sta jih prej opravljala ICTR in ICTY.
Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Haagu na Nizozemskem.
Leta 1998 je mednarodna skupnost dosegla zgodovinski mejnik. Takrat je 120 držav sprejelo Rimski statut, ki je pravna podlaga za vzpostavitev stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). ICC je neodvisna mednarodna organizacija in ni del sistema ZN. Njegov sedež je v Haagu na Nizozemskem. Cilj sodišča je, da odgovorni za svoje zločine tudi za njih odgovarjajo in da pomaga preprečiti, da bi se ti zločini ponovili. Varnostni svet ZN lahko določene situacije predloži tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča, če se zdi, da so bili storjeni mednarodni zločini, kot so genocid, zločini proti človeštvu, vojni zločini in zločin agresije.
Šesti odbor Generalne skupščine ZN je glavni forum za obravnavo pravnih vprašanj v Generalni skupščini. Vse države članice ZN so upravičene do zastopanja v Šestem odboru, kot enem od glavnih odborov v Generalni skupščini.
Zgodovinski arhivi v Avdiovizualni knjižnici mednarodnega prava zagotavljajo edinstven vir za poučevanje, preučevanje in raziskovanje pomembnih pravnih instrumentov mednarodnega prava.
Komisija ZN za mednarodno trgovinsko pravo s sedežem na Dunaju je osrednji pravni organ na področju mednarodnega trgovinskega prava z univerzalnim članstvom, specializacijo za gospodarsko pravo in s poudarkom na posodobitvi in harmonizaciji pravil o mednarodnem poslovanju. UNCITRAL Sekretariat je vzpostavil sistem sodne prakse UNCITRAL besedil (CLOUT) za zbiranje in širjenje informacij o sodnih odločbah in arbitražnih odločbah v zvezi s konvencijami in vzorčnimi zakoni, ki izhajajo iz dela Komisije.
