Oktober 2022
Medtem ko naslovnice medijev napovedujejo vrnitev v temno dobo jedrskega boja, vključno s strahom, da bi različne države lahko razvile, preizkusile ali celo uporabile jedrsko orožje, se je 176 držav glede tega odločilo zavzeti odločno stališče.
Dočakali smo 25. obletnico Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki se je odprla za podpis 24. septembra 1996. Pogodba je ustvarila nov zagon za zagotovitev sveta brez jedrskih poskusov s strani kogar koli, kjerkoli in za vse čase.
Le v preteklem letu so Dominika, Ekvatorialna Gvineja, Gambija, Sveti Tomaž in Princ, Vzhodni Timor in Tuvalu pospešeno ratificirale pogodbo, pri čemer priznavajo, da je najboljša zaščita mednarodne skupnosti pred jedrskimi grožnjami krepitev in okrepitev svetovnega režima jedrske razorožitve ter neširjenja tovrstnega orožja. Slednje je osrednji element CTBT.
Čeprav pogodba še ni stopila v veljavo, slednja že uresničuje svojo obljubo za bolj varen svet. Ratificiralo jo je že 176 držav, podpisalo pa 186. Tako predstavlja močan kolektivni ukrep za krepitev zaupanja in varnosti ter močno zavoro za širjenje jedrskega orožja. Pogodba preprečuje razvoj smrtonosnega jedrskega orožja in prekinja nevarno spiralo svetovnega jedrskega tekmovanja.
Pogodba CTBT nas je močno približala obdobju neomejenih jedrskih poskusov, ki so spodbudili tekmo v jedrskem oboroževanju v času hladne vojne, kar je bil prelomni dosežek. V petih desetletjih od prve jedrske eksplozije nad puščavskim peskom v Novi Mehiki leta 1945 do rojstva CTBT leta 1996 je bilo izvedenih več kot 2.000 jedrskih poskusov.
Odkar obstaja CTBT, je pogodba ustvarila in vzdrževala tako močno normo proti jedrskim poskusom, da je bilo po njenem sprejetju izvedenih manj kot ducat jedrskih poskusov; norma, ki jo je od začetka tega stoletja kršila le ena država.
Hkrati imamo tudi globalni nadzorni sistem, ki omogoča, da nobena jedrska eksplozija ne ostane neodkrita. Skladnost s CTBT dokazuje prav mednarodni nadzorni sistem (IMS), ki predstavlja mrežo najbolj sodobnih nadzornih naprav, katere so strateško nameščene po vsem svetu. Do tega trenutka je ta sistem več kot 93-odstotno dokončan, pri čemer je že dokazal svojo učinkovitost, ko je hitro in natančno zaznal vseh šest jedrskih poskusov, ki so bili izvedeni v tem tisočletju.
Podatki IMS lahko človeštvu koristijo tudi na številne druge načine; od pomoči pri zgodnjem opozarjanju na cunamije ali preučevanju podnebnih sprememb do krepitve mednarodnih zmogljivosti za odzivanje v primeru jedrske nesreče.
Toda norme in dober namen niso dovolj. CTBT mora stopiti v veljavo.
Ko gremo naprej, je ključnega pomena, da se še naprej osredotočamo na praktične korake za krepitev te pogodbe. Države, ki tega še niso storile, pozivamo, da podpišejo in ratificirajo CTBT.
Svet se je leta 1996 združil in obljubil odločen konec jedrskih poskusov. Imamo sredstva in tehnologijo, da to obljubo uresničimo.
CTBT je zgodba o uspehu in dobra novica v času, ko se svet spopada s številnimi krizami, ki spodkopavajo norme in institucije, katere so bile vzpostavljene za spodbujanje svetovnega miru in varnosti.
Ponovno potrjujemo našo zavezo, da bomo sodelovali z vsemi državami in partnerji, saj želimo zagotoviti, da bodo jedrski poskusi predmet razprave pri pouku zgodovine, ne pa ob zajtrku.
Avtorji:
Dr. Robert Floyd, izvršni sekretar Pripravljalne komisije Organizacije pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov
Ga. Izumi Nakamitsu, generalna podsekretarka Združenih narodov in visoka predstavnica ZN za razorožitev
Nj. Eks. g. Kausea Natano, predsednik vlade Tuvaluja
Nj. Eks. g. Kenneth Darroux, minister za zunanje zadeve, mednarodno poslovanje in odnose z diasporo Dominike
Nj. Eks. g. Simeón Oyono Esono Angüe, minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Republike Ekvatorialne Gvineje
Nj. Eks. g. Mamadou Tangara, minister za zunanje zadeve, mednarodno sodelovanje in Gambijce v tujini Republike Gambije
Nj. Eks. ga. Adaljiza Albertina Xavier Reis Magno, ministrica za zunanje zadeve in sodelovanje Demokratične republike Vzhodni Timor
