Živi so, ker so z zbežali. So najstniki, ki so pobegnili iz kriznih področij in se odpravili na izjemno nevarno pot proti Evropi. Bili so sami in vsi so želeli le na eno stvar: živeti. Ko so prišli v Avstrijo, so se borili za vsakdanji kruh in proti sistemu, ki je od njih zahteval, da žrtvujejo svojo mladost za negotovo prihodnost. Dokumentarec 'Mali tujec' je ganljiv, zgovoren in na trenutke poln humorja. Režirala ga je Nina Kusturica, film pa prikazuje usode številnih najstnikov, ki so kot begunci zbežali iz svojih rodnih krajev. Plezali so čez varnostne ograje, se skrivali v tovornjakih, izmikali obmejnim policistom in prišli v Avstrijo.
Za svetovni dan beguncev, 20. junija, sta Informacijska služba ZN na Dunaju in pisarna Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) v Avstriji na Uradu Združenih narodov na Dunaju predvajali dokumentarec 'Mali tujec'. Po ogledu filma je sledila javna diskusija, ki so jo vodili režiserka Nina Kusturica, Jawid, mladenič iz Afganistana, ki je eden izmed glavnih igralcev v filmu, in Birgit Einzenberger iz pisarne UNHCR v Avstriji. Diskusijo je moderiral Maher Nasser, direktor Informacijske službe ZN na Dunaju.
Razprave so se udeležili zaposleni Združenih narodov in en razred šolarjev. Obiskovalci so Jawidu zastavili vprašanje, zakaj je pripotoval tako daleč do Avstrije brez svoje družine. Govoril je o svojih izkušnjah iz potovanja, tako dobrih kot slabih, kako se je znašel na svoji poti in kako boril za nov začetek. Nina Kusturica je pojasnila, zakaj se je odločila za takšno ime dokumentarca. Nanaša se na birokratski pristop državnih institucij in občutke glavnih igralcev filma, ki so čutili, da so zaradi svojega statusa begunca postavljeni na rob družbe.
Konec leta 2009 je bilo po vsem svetu 10,4 milijona beguncev, če ne štejemo 4,8 milijona palestinskih beguncev, za katere skrbi organizacija ZN, in sicer UNRWA. Po svetu tudi beležimo 27,1 milijona notranje razseljenih oseb, ki so jih iz svojih domov pregnali spopadi ali preganjanja, UNHCR pa trenutno pomaga ali ščiti okrog 15,6 milijona takšnih oseb. Če primerjamo situacijo z letom 2008, smo takrat beležili 10,5 milijona beguncev in 26 milijonov notranje razseljenih oseb, izmed katerih je 14,4 milijona prejemalo pomoč ali zaščito s strani UNHCR.
"Več kot 18.700 prošenj za azil je bilo vloženih iz 71-ih držav in s strani otrok brez spremstva in otrok, ki so ostali brez staršev. To je najvišja številka v zadnjih štirih letih, kot navaja poročilo UNHCR za leto 2009, ki analizira azilne trende in je bilo izdano 15. junija letos. Prošnje za azil so prišle večinoma od otrok iz Afganistana in Somalije, večina pa jih je starih med 15 in 17 let," je povedala Birgit Einzenberger iz UNHCR v Avstriji.
Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bil ustanovljen 14. decembra 1950 s strani Generalne skupščine Združenih narodov. Agencija ima mandat, da vodi in koordinira mednarodna prizadevanja za zaščito beguncev ter za njih po vsem svetu najde trajne rešitve. Njen osnovni namen je varovati pravice in dobrobit beguncev. UNHCR si prizadeva, da bi vsak imel pravico do azila in si tako našel varno zatočišče, hkrati pa se integriral v novi državi. Če niti lokalna integracija niti prostovoljno vračanje ne predstavljata trajne rešitve problema, agencija begunce poskuša premestiti v tretjo državo.
Režiserka Nina Kusturica se je rodila leta 1975 v Mostarju v Bosni in Hercegovini. Odraščala je v Sarajevu v družini umetnikov. Od leta 1992, ko se je začela vojna v Bosni in Hercegovini, živi na Dunaju in dela kot režiserka, urednica, pisateljica in producentka, sicer pa uči na Univerzi na Dunaju.
Za dodatne informacije o dokumentarcu 'Mali tujec' obiščite: www.littlealien.at
