Kampanje Rio+20

Delovna mesta

Dostojna delovna mesta

Gospodarska recesija je terjala velik davek tako pri količini kot pri kakovosti delovnih mest.

Po svetu je trenutno brezposelnih okoli 190 milijonov ljudi in več kot 500 milijonov jih bo iskalo zaposlitev v naslednjih 10 letih. Za uravnoteženo družbo so ključnega pomena gospodarske in socialne politike za doseganje polne zaposlenosti.

Pri tem se moramo zavedati, da mora biti delo prilagojeno na potrebe naravnega okolja. »Zelena delovna mesta« v kmetijstvu, industriji, storitvenem sektorju in administrativnih storitvah prispevajo k ohranjanju ali obnavljanju okolja.

Takšna delovna mesta tudi omogočajo zagotavljanje biotske raznovrstnosti, zmanjšujejo porabo energije, nižajo emisije ogljika v gospodarstvu in zmanjšujejo vse oblike onesnaževanja, vključno s količino odpadkov.

Podatki:

• 1,3 milijarde ljudi zasluži manj kot 2 ameriška dolarja na dan, kar prinaša revščino zanje in za njihove družinske člane.
• V zadnjih letih je bilo v sektorju obnovljivih virov energije ustvarjenih več kot 2,3 milijona zelenih delovnih mest.
• Še vedno daje kmetijstvo največ delovnih mest na svetu.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo prihodnosti, v kateri imajo vsi ljudje dostojno delo? Ali imate ideje za spodbujanje »zelenih delovnih mest«?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.

Energija

Trajnostna energija za vse

Energija je bistvenega pomena za skoraj vsak večji izziv, s katerim se danes sooča svet. Naj bodo to delovna mesta, varnost, podnebne spremembe, proizvodnja hrane ali povečanje dohodkov; pri vsem tem je zagotavljanje energije ključno.

Trajnostna energija je pomembna priložnost, saj spreminja življenja, gospodarstva in planet.

Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon vodi iniciativo Trajnostna energija za vse (Sustainable Energy for All), da bi zagotovil univerzalen dostop do sodobnih energetskih storitev ter povečal energetsko učinkovitost in rabo obnovljivih virov energije.

Podatki:

• Eden od petih ljudi na svetu nima dostopa do sodobne elektrike.
• 3 milijarde ljudi uporablja les, premog, oglje ali živalske odpadke za kuhanje in gretje.
• Energija je prevladujoči povzročitelj podnebnih sprememb, saj ustvarja okoli 60 odstotkov vseh globalnih emisij toplogrednih plinov.
• Zmanjševanje emisij ogljika zaradi rabe energije je ključnega pomena za doseganje dolgoročnih podnebnih ciljev.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo prihodnost, v kateri bo vsem dostopna trajnostna energija? Ali imate ideje za načine pridobivanja energije za lepši jutri?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.

Mesta

Trajnostna mesta

Mesta so vozlišča idej, trgovine, kulture, znanosti, produktivnosti, socialnega razvoja in še veliko več. V svoji najboljši podobi so mesta ljudem omogočila, da so napredovali tako družbeno kot ekonomsko.

Kljub temu obstaja še veliko izzivov za ohranitev mest na način, da še vedno ustvarjajo delovna mesta in blaginjo, hkrati pa ne obremenjujejo naravne vire. Skupni problemi mest so prometni zastoji, pomanjkanje sredstev za zagotavljanje osnovnih storitev, pomanjkanje ustreznih stanovanj in propadanje infrastrukture.

Izzive, s katerimi se soočajo mesta, lahko premagamo s tem, da jim omogočimo nadaljnji razvoj in rast, hkrati pa izboljšamo rabo virov ter zmanjšamo onesnaževanje in revščino. Prihodnost, kot si jo želimo, so mesta mnogih priložnosti, ki vsakemu posamezniku nudijo dostop do osnovnih storitev, energije, stanovanj, prevoza in še mnogo več.

Podatki

• V mestih živi polovica svetovnega prebivalstva, in sicer okrog 3,5 milijarde ljudi.
• Do leta 2030 bo skoraj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva živelo v urbanih predelih.
• V naslednjih desetletjih se bo 95 odstotkov rasti urbanih področij odvilo v razvijajočem se svetu.
• Danes živi okrog 828 milijonov ljudi v barakarskih naseljih, pri čemer število narašča.
• Mesta po svetu zavzemajo le 2 odstotka površine Zemlje, vendar porabijo med 60 in 80 odstotkov vse energije in so odgovorna za okrog 75 odstotkov vseh emisij ogljika.
• Hitra urbanizacija povečuje pritisk na vire pitne vode, življenjsko okolje in javno zdravje, hkrati pa povečuje količine odpadnih voda.
• Kljub temu lahko zgoščenost mest prinese povečanje učinkovitosti in tehnološke inovacije, vendar moramo hkrati zmanjševati porabo naravnih virov in energije.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo trajnostnih mest? Ali imate »zelene« ideje za okolje, v katerem živite?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.

Hrana

Prehranska varnost in trajnostno kmetijstvo

Čas je, da premislimo, kako pridobivamo, delimo in porabljamo hrano.

Če delamo pravilno, lahko kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo zagotovijo ustrezno hrano za vse in ustvarijo dostojne prihodke, hkrati pa omogočijo razvoj podeželja, kjer sta v ospredju dobrobit ljudi in varstvo okolja.

Žal naše obdelovalne površine, vire pitne vode, oceane, gozdove in biotsko raznovrstnost vedno bolj obremenjujemo. Hkrati tudi podnebne spremembe vedno bolj pritiskajo na naše naravne vire, od katerih smo odvisni.

Potrebujemo veliko spremembo svetovnega sistema preskrbe s hrano in kmetijstva, če želimo nahraniti današnjih 925 milijonov lačnih in po ocenah za leto 2050 še dodatni 2 milijardi ljudi.

Prehrambeni in kmetijski sektor ponujata ključne rešitve za razvoj, pri čemer sta oba bistvenega pomena za odpravo lakote in revščine.

Podatki:

• Še vedno daje kmetijstvo največ delovnih mest na svetu, ki danes zagotavlja vsakdanji kruh za okrog 40 odstotkov svetovnega prebivalstva. Kmetijstvo je največji vir prihodkov in delovnih mest v revnih podeželskih gospodinjstvih.
• Mali kmetije zagotovijo do 80 odstotkov hrane v državah v razvoju, zato je finančna pomoč slednjim pomemben način za povečanje proizvodnje hrane.
• Od leta 1900 se je na kmetijskih površinah raznovrstnost rastlin znižala za približno 75 odstotkov. Boljša raba biotske raznovrstnosti v kmetijstvu lahko pripomore k večji hranilni vrednosti hrane, povečanju prihodkov kmetijskih skupnosti, kmetijstvo pa lahko postane bolj odporno in trajnostno.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo sveta, v katerem bo vsak dobil hrano, ki jo potrebuje? Ali želite izvedeti, kaj počnejo drugi, da zagotovijo ustrezno preskrbo s hrano za vse?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.

Voda

Voda za svet

Čista in vsem dostopna voda je sestavni del sveta, v katerem želimo živeti. Na svetu je dovolj pitne vode, da to tudi dosežemo.

Žal slaba ekonomičnost rabe vode ali slaba infrastruktura povzročita, da vsako leto zaradi bolezni, ki so povezane z neustrezno oskrbo s pitno vodo, uporabo sanitarij in slabo higieno, umre na milijone ljudi, večinoma pa otroci.

Pomanjkanje vode, njena slaba kakovost in neustrezne sanitarije negativno vplivajo tudi na prehransko varnost ter na možnosti preživetja in izobraževanja revnih družin po vsem svetu. Suša pogosto prizadene nekatere izmed najbolj revnih držav na svetu ter poveča tamkajšnjo lakoto in podhranjenost.

Do leta 2050 bo verjetno vsaj eden izmed štirih ljudi na svetu živel v državi, ki se bo soočala s kroničnim ali ponavljajočim se pomanjkanjem pitne vode.

Podatki:

• Od leta 1990 je 1,7 milijarde ljudi dobilo dostop do varne pitne vode, čeprav je 884 milijonov ljudi še vedno brez nje.
• Okoli 2,6 milijarde ljudi nima dostopa do osnovnih sanitarij, kot je straniščna školjka ali latrina.
• Vsak dan v povprečju umre 5.000 otrok zaradi bolezni povezanih z vodo in sanitarijami, kar pa bi lahko preprečili.
• Hidroelektrarne so najbolj pomemben in široko uporabljen obnovljivi vir energije, ki predstavlja okrog 19 odstotkov celotne svetovne proizvodnje električne energije.
• Okrog 70 odstotkov vse razpoložljive vode se uporablja za namakanje.
• Poplave so odgovorne za okrog 15 odstotkov vseh smrti zaradi naravnih nesreč.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo sveta, na katerem bi vsi imeli dostop do pitne vode? Ali imate ideje, kako varčevati z vodo v okolju, v katerem živite?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.

Oceani

Oceani

Svetovni oceani, in sicer njihova temperatura, kemijska sestava, tokovi in »življenje«, poganjajo globalne naravne sisteme, ki Zemljo za ljudi delajo primerno za bivanje.

Našo deževnico, pitno vodo, vreme, podnebje, obalna območja, večino naše hrane in celo kisika v zraku, ki ga dihamo, zagotavljajo in urejajo morja. Skozi zgodovino pa so oceani in morja pomembni kanali za trgovino in transport.

Skrbno upravljanje s tem pomembnim globalnim naravnim virom je ključnega pomena za trajnostno prihodnost.

Podatki:

• Oceani pokrivajo tri četrtine površine Zemlje, hranijo 97 odstotkov vse vode na Zemlji in predstavljajo 99 odstotkov življenjskega prostora na planetu, če gledamo iz vidika prostornine.
• Preko tri milijarde ljudi je odvisnih od morske in obalne biotske raznovrstnosti kot virov preživetja.
• V svetovnem merilu se tržna vrednost morskih in obalnih virov ter industrije ocenjuje na okrog 3 bilijone ameriških dolarjev na leto oziroma približno 5 odstotkov svetovnega BDP.
• Oceani vsebujejo skoraj 200.000 ugotovljenih vrst, čeprav se predvideva, da je dejansko število več milijonov.
• Oceani absorbirajo okrog 30 odstotkov ogljikovega dioksida, ki ga proizvede človeštvo, kar zmanjšuje vplive globalnega segrevanja.
• Oceani so največji svetovni vir beljakovin, pri čemer je več kot 2,6 milijarde ljudi odvisnih od oceanov, saj so njihov primarni vir beljakovin.
• Ribištvo neposredno ali posredno zaposluje več kot 200 milijonov ljudi.
• Subvencije na ribolov prispevajo k hitremu izčrpavanju številnih vrst rib in preprečujejo prizadevanja za ohranitev in okrepitev svetovnega ribištva ter z njim povezanih delovnih mest. Ocenjuje se, da ribištvo zaradi tega na leto ustvari okrog 50 milijard ameriških dolarjev manj, kot pa bi sicer lahko.
• Na najmanj 40 odstotkov svetovnih oceanov močno vpliva človekova dejavnost, vključno z onesnaževanjem, prekomernim ribolovom in izgubo obalnih habitatov.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo sveta, ki ima zdrave in čiste oceane? Ali imate ideje, kako zaščititi življenje v morjih?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.

Naravne nesreče

Odpornost družbe na naravne nesreče

Naravne nesreče, kot so potresi, poplave, suše, orkani, cunamiji in drugo, lahko imajo uničujoče posledice za ljudi, okolje in gospodarstvo.

Kljub temu je odpornost na naravne nesreče, in sicer sposobnost ljudi in področij, da prenesejo posledice naravnih nesreč in hitro okrevajo, še vedno mogoča. Pametne odločitve nam lahko pomagajo, da se hitreje opomoremo od naravnih nesreč, pri čemer nas slabe odločitve delajo vedno bolj ranljive. Te odločitve se nanašajo predvsem na to, kako pridobivamo našo hrano, kje in kako gradimo naše domove, kako deluje naš finančni sistem, kaj smo se naučili v šoli in veliko več.

Število naravnih nesreč se dokaj hitro povečuje. Vedno več ljudi zaradi njih umre in ostane brez premoženja. Glede na to, da se stopnja koncentracije naselij viša, moramo našo prihodnost načrtovati pametno in biti pozorni na spremembe okoli nas.

Podatki:

• Naravne nesreče vsako leto prizadenejo več kot 226 milijonov ljudi.
• Od leta 2000 do 2010 so naravne nesreče povzročile gospodarsko škodo v višini nekje enega bilijona ameriških dolarjev.
• Manj kot 0,7 odstotkov skupne humanitarne pomoči gre za zmanjševanje tveganj pred naravnimi nesrečami.
• Od 33 mest, ki bodo do leta 2015 imela vsaj 8 milijonov prebivalcev, jih 21 leži v obalnih območjih.
• Ko pride do naravne nesreče, je verjetnost, da umre ženska in otrok, 14-krat večja, kot da umre moški.
• V potresih je med letom 2000 in 2010 zaradi slabe gradnje umrlo več kot 680.000 ljudi.
• Od leta 1980 je suša in posledična lakota vzela skoraj 558.000 življenj in prizadejala več kot 1,6 milijarde ljudi.
• Od leta 1980 se je možnost smrti v vzhodni Aziji in na Pacifiku zaradi poplav in ciklonov zmanjšala za dve tretjini.
• V povprečju na leto poplave prizadenejo okrog 102 milijona ljudi, cikloni, orkani ali tajfuni 37 milijonov, plazovi pa skoraj 366.000.
• V zadnjih 40 letih je zaradi naravnih nesreč umrlo okoli 3,3 milijona ljudi, pri čemer jih je bila večina iz revnejših držav.

Zgodbe

Bi se radi priključili razpravi?

Ali imate vizijo sveta, kjer bi bila vsaka družba odporna na naravne nesreče? Ali imate ideje za zmanjšanje tveganj zaradi naravnih nesreč?

Potem se priključite globalni razpravi in povežite s Twitter-jem preko ključne besede #futurewewant.