40 let Dunajskega mednarodnega centra

Sedež Združenih narodov (ZN) na Dunaju letos praznuje 40. obletnico, torej štiri desetletja diplomacije v srcu Evrope. Dunajski mednarodni center, znan tudi kot "UNO City", je bil uradno odprt 23. avgusta 1979. Danes si več kot 5.000 zaposlenih iz več kot 125 držav prizadeva izboljšati življenje ljudi po vsem svetu, in sicer preko družine organizacij in agencij ZN na Dunaju.

Leta 1966 je avstrijska vlada ponudila izgradnjo mednarodnega centra na Dunaju za potrebe sistema ZN. Leto kasneje sta vlada in mesto Dunaj skupaj izbrala območje na levem bregu Donave kot novo mednarodno vozlišče na Dunaju. Arhitekti po svetu so tekmovali na mednarodnem natečaju in avstrijski arhitekt Johann Staber je bil izbran med 288 prijavami. Gradnja Dunajskega mednarodnega centra se je začela leta 1972 in bila zaključena sedem let kasneje.

Stavba je sestavljena iz šestih pisarniških stolpov, od katerih meri najvišji 120 metrov, in dveh konferenčnih stavb. Drugi objekti Dunajskega mednarodnega centra vključujejo zdravstveni center, knjižnico, kuhinje, kavarno, restavracijo in banko. Obiskovalci in osebje se lahko pomikajo po stavbi gor in dol z enim od 45 osebnih dvigal in 7 tekočih stopnic.

Od leta 2015 je Dunajski mednarodni center podnebno nevtralen. Med 2.500 parkirnimi mesti se nahajajo tudi postaje za polnjenje električnih vozil z elektriko iz 100-odstotnih obnovljivih virov energije.

Za praznovanje obletnice je predvidenih več dogodkov, vključno z dogodkom na visoki ravni, ki bo potekal maja, odprtim dnem za javnost v septembru in potujočo razstavo po in izven Avstrije, ki bo predstavila delo ZN na Dunaju.

→ Izvedite več o zgodovini Dunajskega mednarodnega centra

 

Dunajski mednarodni center v številkah

 

182,000 fluorescentnih svetilk

8,000 kilometrov kablov

22,000 oken

6,500 notranjih telefonskih linij

15,309 detektorjev dima

1,050 stranišč

13,500 vrat

vsako leto okoli 70.000 udeležencev konferenc

Več video posnetkov

Več fotografij

alt text is missing
© UNIS Vienna/Nikoleta Haffar
alt text is missing
© UNIS Vienna
alt text is missing
© UNIS Vienna/Nikoleta Haffar