Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/INF/427
13. september 2011
Zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov se prične 13. septembra 2011
NEW YORK/ DUNAJ, 13. september (Informacijska služba ZN) - Šestinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se bo pričelo v torek, 13. septembra, na sedežu ZN v New Yorku. Po otvoritvenem tednu se bodo predsedniki držav in vlad zaradi srečanj na visoki ravni sestali še trikrat. Vsa tri srečanja bodo potekala v drugi polovici septembra. Prvo srečanje bo 19. in 20. septembra in se bo osredotočilo na preprečevanje in nadzorovanje nenalezljivih bolezni po svetu. V ospredju bodo izzivi, s katerimi se soočajo države v razvoju (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/en/ga/president/65/issues/ncdiseases.shtml).
Drugo srečanje na visoki ravni bo 20. septembra in se bo osredotočilo na problem dezertifikacije, degradacije tal in suše v kontekstu trajnostnega razvoja in odprave revščine. Slednje bo osnova za prihajajočo konferenco ZN o trajnostnem razvoju (Rio +20 ), ki je predvidena za junij 2012 (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/en/ga/president/65/issues/desertification.shtml).
Tretje srečanje na visoki ravni bo v četrtek, 22. septembra. Potekala bo spominska slovesnost ob deseti obletnici Durbanske deklaracije in akcijskega programa, ki predstavlja načrt mednarodne skupnosti v njenih prizadevanjih proti rasizmu (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/en/ga/durbanmeeting2011/).
Splošna letna razprava, ki jo tradicionalno odlikujejo izjave predsednikov držav in vlad ter ministrov, se bo pričela v sredo, 21. septembra, zaključila pa se bo 30. septembra.
Nekatere ključne teme, o katerih bo skupščina razpravljala, so:
V času šestinšestdesetega zasedanja oziroma vse do sredine septembra 2012 bo izvedenih še par drugih pomembnih dogodkov. V prvem tednu decembra 2011 (datum še ni določen) bo skupščina dva zasedanja posvetila pregledu mednarodnega leta prostovoljcev, in sicer na njegovo deseto obletnico (več informacij lahko najdete na http://www.unv.org/en/news-resources/resources.html). V istem tednu, in sicer 7. in 8. decembra, bo skupščina imela svoje peto srečanje na visoki ravni o financiranju razvoja (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/esa/ffd/).
Junija 2012 pa se pričakuje, da bo skupščina izvedla pregled Globalne strategije ZN za boj proti terorizmu in ovrednotila njeno izvajanje v državah članicah. Namen pregleda je ugotoviti, ali je potrebno strategijo posodobiti glede na zadnji razvoj dogodkov (več informacij lahko najdete na http://www.un.org/terrorism/strategy-counter-terrorism.shtml).
Forum za multilateralna pogajanja
Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema v sistemu ZN osrednji položaj. Skupščina je ključni posvetovalni in predstavniški organ ter organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo vseh 193 držav članic ZN. Predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina. Hkrati ima tudi pomembno vlogo pri procesu oblikovanja mednarodnih standardov in kodifikaciji mednarodnega prava. Skupščina se sestaja vsako leto na rednih zasedanjih od septembra do decembra ter po potrebi.
Funkcije in pristojnosti Generalne skupščine
Skupščina ima vsa pooblastila, da državam daje priporočila o različnih mednarodnih zadevah. Pogosto je pobudnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih ukrepov, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi po svetu.
Milenijska deklaracija iz leta 2000 in sklepni dokument svetovnega vrha iz leta 2005 predstavljata mejnik in obvezo držav članic, da dosežejo specifične ciljev na poti do miru, varnosti in razorožitve. Oba dokumenta tudi spodbujata razvoj in odpravo revščine, varovanje človekovih pravic, krepitev vladavine prava, zaščito okolja ter spodbujata osredotočenost na posebne potrebe Afrike in krepitev Združenih narodov.
Glede na Ustanovno listino ZN ima Generalna skupščina naslednja pooblastila:
Kadar Varnostni svet zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati (v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali pojava agresije), lahko ukrepa Generalna skupščina v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej spodaj »Izredne seje in nujne izredne seje«).
Iskanje konsenza
Vsak član Generalne skupščine ima en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta in Ekonomskega in socialnega sveta ter proračunska vprašanja. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.
V zadnjih letih se teži k temu, da se odločitve sprejema s soglasjem in ne z uradnim glasovanjem, kar krepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja, pri čemer se posvetuje z delegacijami in z njimi doseže dogovor.
Revitalizacija delovanja Generalne skupščine
V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju delovanja Generalne skupščine, kar je prioriteta od oseminpetdesetega zasedanja naprej. V nadaljnjih zasedanjih skupščine so si prizadevali za poenostavitev dnevnega reda, izboljšanje postopkov in načina dela glavnih odborov, okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika Generalne skupščine ter vloge skupščine pri izboru generalnega sekretarja.
Generalna skupščina je na njenem šestdesetem zasedanju sprejela besedilo, ki je služilo kot dodatek k resoluciji 60/286 iz 8. septembra 2006. Omenjeno besedilo vzpodbuja k bolj pogostim medsebojnim neformalnim razpravam, predvsem tistim, ki so posebnega pomena in se dotikajo trenutnih razmer v mednarodni skupnosti. Besedilo, ki ga je priporočila ad-hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, tudi poziva predsednika Generalne skupščine, da sam predlaga teme za medsebojne razprave. Na petinšestdesetem zasedanju smo bili priča petim neformalnim tematskim razpravam z naslednjimi temami: zmanjševanje posledic naravnih nesreč, vladavina prava, človekova varnost, zelena ekonomija in globalno upravljanje.
Generalni sekretar države članice na neformalnih srečanjih redno obvešča o njegovih zadnjih aktivnostih in potovanjih, kar se je uveljavilo kot ustaljena praksa. Omenjena poročanja predstavljajo dobro priložnost za izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in državami članicami. Tovrstna praksa se bo nadaljevala tudi za časa šestinšestdesetega zasedanja.
Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedujočih glavnim odborom
Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom najmanj tri mesece pred začetkom novega zasedanja, in sicer v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika ter kot rezultat revitalizacije svojega delovanja. Na ta način se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.
Splošni odbor
Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela (če želite več informacij o dnevnem redu, jih lahko najdete na http://www.un.org/Depts/dhl/resguide/gasess.htm#gaagen).
Vloga Splošnega odbora se je še bolj okrepila z zadnjimi zasedanji, predvsem skozi svoja neformalna srečanja in informativne sestanke (»briefings«), ki so odprti za vse države članice. Srečanja in sestanki so namenjeni temam, s katerimi se ukvarja Generalna skupščina, ali pa spadajo v njeno področje dela.
Odbor za poverilnice
Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.
Splošna razprava
Splošna razprava zasedanja omogoča državam članicam, da izrazijo svoje poglede na večje mednarodne izzive. Pričela se bo v sredo, 21. septembra, in bo trajala do petka, 30. septembra.
Letošnja splošna razprava bo trajala le osem delovnih dni, kar je v nasprotju s predhodno prakso devetih dni (sprejeto z resolucijo 57/301 marca 2003). V njenem času bo omogočena nemotena izvedba številnih srečanj na visoki ravni, ki so že bila omenjena. Generalni sekretar bo pred pričetkom splošne razprave predstavil svoje poročilo o delu ZN, kar je praksa vse od dvainpetdesetega zasedanja.
Tema splošne razprave šestinšestdesetega zasedanja se glasi "Vloga mediacije pri mirnem reševanju sporov". Izbrana je bila na predlog predsedujočega šestinšestdesetemu zasedanju, ki je nj. eksc. gospod Nassir Abdulaziz Al-Nasser iz Katarja. Praksa izbora posebne teme za zasedanje, ki je mednarodnega pomena, sega nazaj v leto 2003, ko je Generalna skupščina uvedla to novost. S tem je želela povečati svojo avtoriteto in vlogo kot telo, ki ga sestavlja 193 članic (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003).
Srečanja v okviru splošne razprave bodo potekala praviloma med 9. in 13. uro ter med 15. in 21. uro. Izjema bo odtvoritvena slovesnost, ki bo v sredo, 21. septembra, saj se bo končala ob 19:30, in jutranje srečanje, ki bo v četrtek, 22. septembra in bo potekalo od 11. do 13. ure. Termina obeh srečanj sta spremenjena zaradi slovesnosti ob deseti obletnici Durbanske deklaracije in akcijskega programa (opisano zgoraj).
Šest glavnih odborov
Ko se zaključi splošna razprava skupščine, se prične razprava o glavnih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj, s katerimi se ukvarja (na primer, na petinšestdesetem zasedanju je dnevni red sestavljalo več kot 160 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov. Nato odbori o njih razpravljajo in kjer je mogoče, uskladijo različne pristope držav. Njihovi predlogi gredo na plenarni seji Generalne skupščine v branje, pri čemer ponavadi že gre za osnutke resolucij in sklepov skupščine.
Šest glavnih odborov se glasi: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor), ki se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti; Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor), ki se ukvarja z ekonomskimi temami; Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor), ki obravnava socialne in humanitarne zadeve; Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor), ki obravnava različne politične teme, katerih drugi odbori ne obravnavajo, vključno z zadevami povezanimi z dekolonizacijo, Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in človekovimi pravicami Palestincev; Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor), ki se ukvarja z administracijo in proračunom ZN; in Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor), ki obravnava mednarodne pravne zadeve.
O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in dosega sklepe na plenarnih zasedanjih.
Delovne skupine Generalne skupščine
V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj vsebinsko osredotočijo na pomembne teme in nato skupščini podajajo svetovalna mnenja. V ta namen je skupščina ustanovila ad-hoc delovno skupino za revitalizacijo Generalne skupščine, ki bo lahko nadaljevala svoje delo tudi med šestinšestdesetim zasedanjem skupščine.
Regionalne skupine
Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinsko-ameriške in karibske države ter zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za šestinšestdeseto zasedanje je bil predsednik izvoljen na priporočilo skupine azijskih držav.
Izredne seje in nujne izredne seje
Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.
Do danes je Generalna skupščina sklicala 28 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, in sicer za palestinsko vprašanje, financiranje ZN, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in virus HIV oziroma aids. Osemindvajseta izredna seja Generalne skupščine, ki je potekala 24. januarja 2005, je bila posvečena šestdeseti obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.
Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri katerih Varnostni svet preko svojih zasedanj ni bil zmožen ukrepati. To je bilo v naslednjih primerih: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je 16. januarja 2009 odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo, začasno odložiti in pooblastiti predsednika skupščine, da znova odpre razpravo na željo držav članic.
Izvajanje dela Generalne skupščine
Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:
* *** *
