Sporočila za javnost

Informativne narave – ni uradni dokument

UNIS/INF/580
26. maj 2022

2022: Leto za zaustavitev upadanja dobrobiti oceanov

Peter Thomson

Z vsakim vdihom se povežemo z oceani. Oceani nam dajejo kisik in nam zagotavljajo hrano in preživetje. Stabilizirajo naše podnebje in absorbirajo večino toplote, ki je ujeta na Zemlji. Milijarde ljudi, živali in rastlin so odvisne od dobrobiti oceanov, vendar je ta dobrobit v težavah.

Naraščajoči izpusti ogljika oceane zakisajo, kar ogroža življenja pod vodo in na kopnem. Oceani se dodatno dušijo v naših plastičnih odpadkih. Če nadaljujemo po sedanji poti, bo več kot polovica svetovnih morskih vrst do leta 2100 lahko na robu izumrtja. Obstajajo rešitve za ponovno vzpostavitev dobrobiti oceanov, vendar bodo zahtevale ukrepanje vseh delov družbe, tako svetovnih voditeljev kot čisto vsakega izmed nas.

Brez dobrobiti oceanov ne more biti zdravega planeta, slednja pa dokazano upada. Ob tem želim poudariti, da je lahko leto 2022 tisto, ko bomo to upadanje pričeli zaustavljati.

Leto 2022 je mednarodno leto obrtnega ribištva in ribogojstva, ki sta v naših prizadevanjih po trajnosti osrednjega pomena. Zelo pomembno je tudi, da se je lani začelo desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj in desetletje Združenih narodov (ZN) za obnovo ekosistemov za podporo in pospeševanje uresničevanja Agende ZN za trajnostni razvoj do leta 2030. Poleg tega so na podnebni konferenci COP26 v Glasgowu določili, da se je treba v tekočem delovanju Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) fokusirati tudi na oceane, tako da smo lahko optimistični, da bo dosežen soliden napredek pri obravnavi vprašanj kot sta segrevanje oceanov in zakisljevanje. To bo izboljšalo dobrobit oceanov in zagotovilo njihovo edinstveno sposobnost zadrževanja ogljika.

Toda poleg teh pozitivnih dejavnikov in vseh drugih srečanj na temo oceanov, ki potekajo letos, bo potekalo tudi šest mednarodnih srečanj, ki skupaj lahko resnično ustavijo upad dobrobiti oceanov. Eno od teh srečanj je že potekalo, in sicer skupščina ZN za okolje (UNEA-5), ko so se v prvih dneh marca v Nairobiju soglasno dogovorili za začetek pogajanj za zavezujočo globalno pogodbo za odpravo onesnaževanja s plastiko. Trenutno vsako leto v oceane odvržemo enajst milijonov metričnih ton plastike in predvideva se, da se bo ta številka do leta 2030 podvojila, do leta 2050 pa potrojila. Toda ta trend nezaslišanega onesnaževanja lahko ustavimo s predlagano pogodbo.

Drugo mednarodno srečanje bo ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki bo potekala sredi junija v Ženevi, kjer ima WTO po dveh desetletjih pogajanj možnost prepovedati škodljive subvencije za ribištvo. Od 20 do 30 milijard dolarjev javnih sredstev gre namreč vsako leto za tovrstne subvencije, predvsem za industrijske ribiške flote, ki jih mnogi vidijo kot oceanskim sistemom najbolj škodljive. Če bodo dogovori v Ženevi potekali uspešno, bo dobrobit oceanov dobila novo priložnost.

Tretje mednarodno srečanje, letošnje nadaljevanje Medvladne konference o morski biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ), predstavlja priložnost za sklenitev trdne in delujoče pogodbe za upravljanje odprtega morja, s čimer se zaščiti eno najbolj kritičnih globalnih skupnih dobrin na planetu. Če države članice dosežejo soglasje, bomo nalogo BBNJ leta 2022 opravili.

Četrto mednarodno srečanje, Konvencija o biološki raznovrstnosti COP15, ki bo potekala letos v Kunmingu, obljublja sprejetje novega cilja za zaščito 30 odstotkov planeta do leta 2030. Takšna odločitev bi letos pomenila ključen korak za zaščitena morska območja in s tem dobrobit oceanov.

Peto mednarodno srečanje, konferenca ZN o oceanih, ki jo od 27. junija do 1. julija v Lizboni skupaj gostita vladi Kenije in Portugalske, bo prav tako ključno. Na konferenci se bo lansiralo veliko število inovativnih in znanstveno podprtih rešitev. Te rešitve se bodo izvajale v dobro financiranih partnerstvih, kar bo pomenilo učinkovito izvajanje 14. cilja trajnostnega razvoja za ohranjanje in trajnostno rabo oceanskih virov.

In nazadnje, na novembrski konferenci UNFCCC COP27 v Šarm el Šejku moramo vsi doprinesti k ambicijam in politični volji za prilagoditev podnebnim spremembam ter zagotoviti financiranje, ki je potrebno za premik k varnosti, pravičnosti in trajnosti.

Če želimo letos zaustaviti upad dobrobiti oceanov, moramo ravnati pravilno na vseh šestih srečanjih. Čeprav se to nanaša predvsem na države članice ZN, se nanaša tudi na prav vsakega izmed nas. Ne moremo si privoščiti, da zapravimo izjemne priložnosti, ki nam jih nudijo za oceane pomembni dogodki v letu 2022.

Vsi se zavežimo, da bomo svoj odnos do narave spremenili v odnos spoštovanja in ravnovesja. Naredimo to za naše otroke in vnuke, da bodo živeli dobro življenje.

* *** *

Avtor: veleposlanik Peter Thomson, posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN za oceane

Različica tega članka je bila objavljena v VEČERU, dne 26.05.2022