Prve raziskave kažejo, da virus COVID-19 predstavlja večje neposredno tveganje za zdravje moških, zlasti starejših, toda pandemija izpostavlja neenakosti vseh vrst, vključno z neenakostjo spolov. Dolgoročno lahko vpliv virusa na zdravje, pravice in svoboščine žensk škodi vsem.
Ženske že trpijo smrtonosne posledice izolacije in karantene. Te omejitve so ključne, vendar lahko povečajo tveganje za nasilje do žensk, ki so ujete z nasilnimi partnerji. V zadnjih tednih je zaskrbljujoč svetovni porast nasilja v družini; največja organizacija za pomoč ženskam v stiski v Veliki Britaniji poroča o 700-odstotnem povečanju klicev. Sočasno se organizacije za pomoč ženskam v stiski soočajo s krčenjem finančnih sredstev in ukinjanjem.
Slednje je bilo tudi del mojega nedavnega poziva k miru v domovih po svetu. Od takrat se je več kot 143 vlad zavezalo podpreti ženske in dekleta, ki jim grozi nasilje v času pandemije. Vsaka država lahko ukrepa z zagotavljanjem storitev prek spleta, s širitvijo varnih hiš, ki morajo biti prioriteta, in s povečanjem podpore organizacijam za pomoč ženskam v stiski. Pobuda Spotlight, ki je partnerstvo Združenih narodov z Evropsko unijo, sodeluje z vladami v več kot 25 državah na tovrstnih in podobnih ukrepih ter je pripravljena razširiti svoj doseg podpore.
Hkrati se moramo zavedati, da je grožnja pravicam in svoboščinam žensk, ki jih predstavlja COVID-19, več kot le fizično nasilje. Močan gospodarski upad, ki spremlja pandemijo, bo verjetno imel izrazito ženski obraz.
Nepošteno in neenako obravnavanje zaposlenih žensk je eden od razlogov, zakaj sem šel v politiko. V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja sem kot študent in prostovoljec, ki opravlja socialno delo na revnih območjih Lizbone, videl ženske v zelo težkih razmerah; opravljale so fizična dela in nosile vso težo svoje razširjene družine. Vedel sem, da se to mora spremeniti in do sedaj sem videl pomembne spremembe.
Toda desetletja pozneje COVID-19 prinaša tveganje, da se te razmere vrnejo ali še poslabšajo za mnoge ženske po svetu.
Ženske so nesorazmerno bolj prisotne na slabo plačanih delovnih mestih, kot na primer delo doma, neredna zaposlitev, ulična dela in manjše storitve, kot na primer frizerske. Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da bo samo v naslednjih treh mesecih izgubljenih skoraj 200 milijonov delovnih mest; veliko prav na teh področjih.
Ko ženske izgubijo plačano zaposlitev, se mnoge hkrati še soočajo z velikim porastom potreb po negovalnem delu zaradi zapiranja šol, preobremenjenih zdravstvenih sistemov in povečane skrbi za starejše.
Hkrati ne smemo pozabiti na dekleta, katerim se je prekinilo šolanje. V nekaterih vaseh v Sierra Leone se je po epidemiji ebole stopnja vpisa v šolo pri najstniških deklicah znižala s 50 na 34 odstotkov, kar je imelo vseživljenjske posledice za njihovo blaginjo ter blaginjo njihovih skupnosti in celotne družbe.
Tudi mnogi moški se soočajo z izgubo delovnih mest in težkimi razmerami, toda tudi v najboljših časih ženske opravijo trikrat več gospodinjskega dela kot moški. To pomeni večjo verjetnost, da bodo morale skrbeti za otroke, ko se podjetja spet odprejo, a šole še ostanejo zaprte, kar zavira njihovo vrnitev med plačano delovno silo.
Neenakost pomeni tudi to, da ženske predstavljajo sedemdeset odstotkov zdravstvenega osebja in tako močno presegajo število moških v zdravstvenem varstvu. Hkrati ženske predstavljajo le enega od desetih političnih voditeljev po svetu, kar škodi vsem nam. Pri sprejemanju odločitev o tej pandemiji potrebujemo ženske, da preprečimo najslabše možne scenarije, kot je drugi val okužb, pomanjkanje delovne sile in celo socialne nemire.
Ženske nujno potrebujejo osnovno socialno zaščito na negotovih delovnih mestih, in sicer zdravstveno zavarovanje, plačan bolniški dopust, omogočeno varstvo otrok, zaščito dohodka in nadomestilo za brezposelnost. V prihodnosti morajo biti ukrepi za spodbujanje gospodarstva, kot so denarni transferji, krediti, posojila in subvencije, usmerjeni k ženskam; ne glede na to, ali delajo v formalnem gospodarstvu s polnim delovnim časom, kot honorarne ali sezonske delavke v neformalni ekonomiji, ali kot podjetnice in lastnice podjetij.
Pandemija COVID-19 je bolj kot kdaj koli prej izpostavila, da neplačana ženska delovna sila subvencionira javne storitve in zasebni dobiček. To delo mora biti vključeno v ekonomske metrike in odločanje. Vsi bomo pridobili z delovnimi ureditvami, ki prepoznavajo gospodinjska dela doma, in z vključujočimi ekonomskimi modeli, ki to delo tudi vrednotijo.
Ta pandemija ni le izziv svetovnih zdravstvenih sistemov, ampak tudi naša zavezanost k enakosti in človeškemu dostojanstvu.
V kolikor bodo interesi in pravice žensk v ospredju, bomo hitreje premagali to pandemijo ter zgradili bolj enakovredne in prožne skupnosti in družbe, ki bodo koristile vsem.
----------
António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov
Maj 2020
