Podnebne spremembe so ključni izziv našega časa. Vsak dan se vedno več ljudi vključi v podnebne ukrepe.
Veterani tega področja so že seznanjeni z mnogimi izrazi in koncepti, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Toda če ste v razpravi novi, je lahko velik izziv, da vse razume.
Zato smo pripravili pričujoč slovar izrazov in konceptov podnebnih sprememb. Če imate težave slediti podnebni razpravi, je klimatski slovar idealen za vas.
Vabimo vas, da si ga preberete, shranite in ga uporabljate v svojih prizadevanjih za podnebje.
Sproti ga bomo dopolnjevali in posodabljali z novimi izrazi, da bomo skupaj spodbujali kolektivno podnebno delovanje.
Ogljični odtis je merilo izpustov toplogrednih plinov, ki se sproščajo v ozračje s strani določene osebe, organizacije, izdelka ali dejavnosti. Večji ogljični odtis pomeni večje izpuste ogljikovega dioksida in metana ter s tem večji prispevek k podnebni krizi.
Merjenje ogljičnega odtisa osebe ali organizacije vključuje tako neposredne izpuste, ki izhajajo iz sežiganja fosilnih goriv za proizvodnjo energije, ogrevanje in zemeljski ter zračni promet, kot tudi posredne izpuste, ki izhajajo iz proizvodnje in odstranjevanja vse hrane, proizvedenih dobrin in storitev, ki jih porabijo.
Ogljični odtisi se lahko zmanjšajo s prehodom na nizkoogljične energetske vire, kot so veter in sonce, izboljšanjem energetske učinkovitosti, krepitev industrijskih politik in predpisov, spreminjanjem navad pri nakupovanju in potovanju ter zmanjševanjem porabe mesa in odpadkov hrane.
Prelomna točka je prag, po katerem postanejo določene spremembe, ki jih povzroča globalno segrevanje in podnebne spremembe, nepovratne, tudi če bodo prihodnji posegi uspešni pri zniževanju povprečnih globalnih temperatur. Te spremembe lahko privedejo do nenadnih in nevarnih vplivov z zelo resnimi posledicami za prihodnost človeštva in našega planeta.
Ko se svet segreva, postaja več prelomnih točk vedno bolj verjetnih. Ena od njih je zlom ledenih plošč Grenlandije in Zahodne Antarktike, kar bi privedlo do znatnega dviga morske gladine in ogrozilo obmorske skupnosti ter ekosisteme. Druga je taljenje trajno zmrznjenih tal v tundrskih regijah, kar bo sprostilo ogromne količine ujetih toplogrednih plinov in še dodatno pospešilo globalno segrevanje ter podnebne spremembe. Množični dogodki beljenja koral in uničenje deževnih gozdov sta še dve drugi glavni prelomni točki z ogromnimi posledicami za biotsko raznovrstnost in človeštvo.
Ničelni neto zahteva, da se izpusti ogljikovega dioksida iz človeške dejavnosti uravnotežijo s človeškimi prizadevanji za odstranjevanje izpustov ogljikovega dioksida (na primer z ustvarjanjem ogljičnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida), s čimer preprečujemo nadaljnje povečevanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju.
Prehod v ničelni neto zahteva popolno preobrazbo naših energetskih, prometnih, proizvodnih in potrošniških sistemov. To je potrebno, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb.
