Podnebne spremembe so ključni izziv našega časa. Vsak dan se vedno več ljudi vključi v podnebne ukrepe.
Veterani tega področja so že seznanjeni z mnogimi izrazi in koncepti, ki so povezani s podnebnimi spremembami. Toda če ste v razpravi novi, je lahko velik izziv, da vse razume.
Zato smo pripravili pričujoč slovar izrazov in konceptov podnebnih sprememb. Če imate težave slediti podnebni razpravi, je klimatski slovar idealen za vas.
Vabimo vas, da si ga preberete, shranite in ga uporabljate v svojih prizadevanjih za podnebje.
Sproti ga bomo dopolnjevali in posodabljali z novimi izrazi, da bomo skupaj spodbujali kolektivno podnebno delovanje.
Ogljični odtis je merilo izpustov toplogrednih plinov, ki se sproščajo v ozračje s strani določene osebe, organizacije, izdelka ali dejavnosti. Večji ogljični odtis pomeni večje izpuste ogljikovega dioksida in metana ter s tem večji prispevek k podnebni krizi.
Merjenje ogljičnega odtisa osebe ali organizacije vključuje tako neposredne izpuste, ki izhajajo iz sežiganja fosilnih goriv za proizvodnjo energije, ogrevanje in zemeljski ter zračni promet, kot tudi posredne izpuste, ki izhajajo iz proizvodnje in odstranjevanja vse hrane, proizvedenih dobrin in storitev, ki jih porabijo.
Ogljični odtisi se lahko zmanjšajo s prehodom na nizkoogljične energetske vire, kot so veter in sonce, izboljšanjem energetske učinkovitosti, krepitev industrijskih politik in predpisov, spreminjanjem navad pri nakupovanju in potovanju ter zmanjševanjem porabe mesa in odpadkov hrane.
Prelomna točka je prag, po katerem postanejo določene spremembe, ki jih povzroča globalno segrevanje in podnebne spremembe, nepovratne, tudi če bodo prihodnji posegi uspešni pri zniževanju povprečnih globalnih temperatur. Te spremembe lahko privedejo do nenadnih in nevarnih vplivov z zelo resnimi posledicami za prihodnost človeštva in našega planeta.
Ko se svet segreva, postaja več prelomnih točk vedno bolj verjetnih. Ena od njih je zlom ledenih plošč Grenlandije in Zahodne Antarktike, kar bi privedlo do znatnega dviga morske gladine in ogrozilo obmorske skupnosti ter ekosisteme. Druga je taljenje trajno zmrznjenih tal v tundrskih regijah, kar bo sprostilo ogromne količine ujetih toplogrednih plinov in še dodatno pospešilo globalno segrevanje ter podnebne spremembe. Množični dogodki beljenja koral in uničenje deževnih gozdov sta še dve drugi glavni prelomni točki z ogromnimi posledicami za biotsko raznovrstnost in človeštvo.
Toplogredni plini so tovrstni plini, ki zadržujejo sončno toploto v atmosferi našega planeta in slednjo ohranjajo toplo. Od začetka industrijske dobe so človeške dejavnosti povzročile sproščanje nevarnih ravni toplogrednih plinov, kar povzroča globalno segrevanje in klimatske spremembe.
Glavni toplogredni plini, ki jih sprošča človek, so ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid in fluorirani plini, ki se uporabljajo za hlajenje. Ogljikov dioksid je primarni toplogredni plin, ki nastane zaradi človekovih dejavnosti; zlasti zaradi sežiganja fosilnih goriv, krčenja gozdov in spreminjanja načina rabe zemlje. Naša odvisnost od fosilnih goriv je povzročila 50-odstotno povečanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju v zadnjih 200 letih. Metan je še en pomemben toplogredni plin, ki je odgovoren za 25 odstotkov globalnega segrevanja. Metan se sprošča med pridobivanjem in transportom premoga, plina in nafte ter na odlagališčih odpadkov in skozi kmetijske dejavnosti.
Da bomo lahko preprečili katastrofalne klimatske spremembe, morajo svetovne vlade sodelovati, da takoj občutno zmanjšajo izpuste toplogrednih plinov, kot tudi v prihodnjih desetletjih, če želimo ohraniti globalno segrevanje pod nevarnim pragom 1,5 °C.
Podnebna kriza se nanaša na resne težave, ki jih že povzročajo ali še bodo verjetno povzročile spremembe podnebja na planetu, vključno s skrajnimi vremenskimi pojavi, zakisanostjo oceanov, dvigom morske gladine, izgubo biotske raznovrstnosti, negotovostjo zagotavljanja hrane in vode, zdravstvenimi tveganji, gospodarskimi motnjami, razseljevanjem in celo nasilnimi konflikti.
Od leta 1800 naprej so človeške dejavnosti povzročile dvig povprečne temperature Zemlje za približno 1,2 °C – več kot dve tretjini tega segrevanja se je zgodilo od leta 1975. To že povzroča znatno škodo človeštvu in naravnim ekosistemom v mnogih delih sveta. Več kot 3 milijarde ljudi živi v krajih, ki so zelo občutljivi na podnebno krizo, pri čemer so države z nižjimi dohodki nesorazmerno bolj prizadete.
Znanstveniki pričakujejo, da bi zvišanje nad 1,5 °C začelo voditi do vrste nevarnih prelomnih točk, zaradi katerih bi bile številne spremembe nepovratne in bi predstavljale zelo resno grožnjo človeštvu. Zato morajo vlade takoj ukrepati, da bodo drastično zmanjšale izpuste toplogrednih plinov in začrtale smer za doseganje neto ničelne vrednosti v prihodnjih desetletjih. Hkrati moramo vlagati v prilagajanje na neizogibne vplive klimatskih sprememb ter zaščititi in obnoviti naravne ekosisteme in biome, od katerih je planet odvisen.
Ničelni neto zahteva, da se izpusti ogljikovega dioksida iz človeške dejavnosti uravnotežijo s človeškimi prizadevanji za odstranjevanje izpustov ogljikovega dioksida (na primer z ustvarjanjem ogljičnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida), s čimer preprečujemo nadaljnje povečevanje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju.
Prehod v ničelni neto zahteva popolno preobrazbo naših energetskih, prometnih, proizvodnih in potrošniških sistemov. To je potrebno, da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb.
