UNIS/INF/238
20. septembra 2007

Podnebne spremembe

Povečano segrevanje: Enajst izmed zadnjih dvanajstih let se uvršča med najtoplejša leta glede na temperature zemeljskega površja vse od leta 1850. Stopnja segrevanja v zadnjih 50 letih je skoraj dvakrat tolikšna kot v 100 letih pred tem. Povprečna globalna temperatura se je v 20. stoletju zvišala za približno 0,74 °C, pri čemer se kopno segreva hitreje kot oceanska območja.

V ozračju je več ogljikovega dioksida: K sedanjim podnebnim spremembam največ prispeva ogljikov dioksid. Koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju se je od predindustrijske vrednosti 278 delcev na milijon (ppm) povečala na 379 leta 2005.

Več vode, vendar ne povsod: V zadnjih desetletjih več padavin opažamo v vzhodnem delu Severne in Južne Amerike, severni Evropi ter severni in srednji Aziji. Medtem ko v Sahelu, Mediteranu, južni Afriki in delih južne Azije opažajo osuševanje. Bolj ostre in daljše suše se od 70. let pojavljajo na širših območjih.

Dviganje morske gladine: Medvladna skupina o podnebnih spremembah je prepričana, da se je stopnja dvigovanja opazovane morske gladine od 19. do 20. stoletja povečala. Skupni dvig morske gladine v 20. stoletju je po ocenah 0,17 metra. Geološki izsledki kažejo, da je bil v predhodnih 2.000 letih dvig morske gladine veliko manjši. Povprečna temperatura globalnega oceana se je zvišala vsaj do globine 3.000 metrov.

Manj snežne odeje: Snežna odeja se krči v večini predelov sveta, še posebej spomladi. Največji obseg zamrznjene zemlje v zimskem in spomladanskem letnem času se je v severni polobli od leta 1900 zmanjšal za približno sedem odstotkov. Reke, ki zamrznejo, to v povprečju naredijo približno 5,8 dneva kasneje kot pred stoletjem, njihov led pa se začne topiti 6,5 dneva bolj zgodaj.

Ledeniki se topijo: Gorski ledeniki in snežna odeja se na obeh poloblah v povprečju manjšajo in so v letih od 1993 do 2003 prispevali k dvigu morske gladine za 0,77 milimetra letno. Krčenje ledenih odej Grenlandije in Antarktike je v enakem obdobju k dvigu morske gladine prispevalo 0,4 milimetra letno.

Arktika se segreva: Povprečne arktične temperature so se v zadnjih 100 letih zvišale za skoraj dvakratno globalno stopnjo. Satelitski podatki iz leta 1978 kažejo, da se je povprečni obseg arktičnega morskega ledu v vsakem desetletju skrčil za 2,7 odstotka.

Nove napovedi naznanjajo hitrejše segrevanje …

Nadaljevanje izpustov toplogrednih plinov na sedanji ali celo višji ravni bo v teku 21. stoletja povzročilo nadaljnje segrevanje in sprožilo spremembe globalnega podnebnega sistema, ki bodo zelo verjetno večje kot spremembe, ki smo jih opazili v 20. stoletju.

Stopnja segrevanja je odvisna od količine izpustov: V primeru, da bi koncentracijo ogljikovega dioksida stabilizirali na 550 ppm - kar je dvakrat toliko kot v predindustrijskem obdobju - bi lahko pričakovali povprečno segrevanje za približno 2 do 4,5 °C, najverjetneje pa 3 °C ali 5,4 °F. Segrevanje za 0,2 °C na desetletje se pričakuje za naslednji dve desetletji po vrsti scenarijev, ki ne vključujejo namernega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.

K segrevanju prispevajo tudi drugi toplogredni plini in če bi bil njihov skupen učinek enak stopnji ogljikovega dioksida v vrednosti 650 ppm, bi se globalno podnebje verjetno otoplilo za 3,6 °C, medtem ko bi vrednost 750 ppm povzročilo segrevanje za 4,3 °C. Napovedi so odvisne od gospodarske rasti, prebivalstva, novih tehnologij in drugih dejavnikov.

… in močnejše posledice

Toplejše globalne temperature že povzročajo globoke spremembe v številnih naravnih sistemih. Ob zvišanju povprečne globalne temperature za več kot 1,5 do 2,5 °C bo približno 20-30 odstotkov do sedaj preučenih rastlinskih in živalskih vrst verjetno soočenih s povečano nevarnostjo izumrtja.

Zvišanje temperature za 3 °C tekom tega stoletja bi imelo velike negativne posledice za ekosisteme, ki imajo pomembno vlogo, kot je zagotavljanje vode in hrane.

Kot posledica toplejših temperatur se spomladanski pojavi začenjajo bolj zgodaj - zelenenje rastlin, selitve ptic in njihovo gnezdenje. Več živalski in rastlinskih vrst se naseljuje na višjih zemljepisnih širinah.

Več padavin v višjih zemljepisnih širinah: Povečanje količine padavin je zelo verjetno v višjih zemljepisnih širinah, medtem ko je v večini subtropskih kopenskih regij zelo verjetno njihovo zmanjšanje.

Na modelih osnovane ocene o dvigu morske gladine zaradi širitve oceanov in topljenja ledenikov do konca stoletja (v primerjavi z leti 1989-1999) so se glede na predhodne ocene znižale na 18-58 cm. Toda če se opazovani premiki ledenih odej povečajo z zvišanjem temperature, potem večje vrednosti ne morejo biti povsem izključene.

Krčenje ledene odeje na Grenlandiji bo predvidoma prispevalo k dvigu morske gladine še v 22. stoletju. Ledena odeja lahko popolnoma izgine v primeru, da se povprečno globalno segrevanje za 1,9 do 4,6 °C nadaljuje še tisočletje. V tem primeru bi se morska gladina dvignila za do sedem metrov.

* *** *