UNIS/SM/016
7. avgust 2007
Sporočilo ob mednarodnem dnevu domorodnih ljudstev
Louise Arbour, Visoka komisarka za človekove pravice, in Rodolfo Stavenhagen, Posebni poročevalec o položaju človekovih pravic in temeljnih svoboščin domorodnih ljudstev
Dunaj/ Ženeva, 7. avgust 2007 (Urad Združenih narodov za informiranje) -- Ob letošnjem obeležju mednarodnega dneva domorodnih ljudstev, 9. avgusta, bo pozornost veliko izmed teh najbolj marginaliziranih ljudstev usmerjena k odločitvi, ki bo sprejeta v prihodnjih dneh v Generalni skupščini Združenih narodov in se nanaša na Deklaracijo o pravicah domorodnih ljudstev.
Deklaracija, ki jo je junija 2006 sprejel Svet za človekove pravice - osrednje telo Združenih narodov za človekove pravice -, urejuje mednarodne standarde človekovih pravic za zaščito pravic domorodnih ljudstev. Deklaracijo so pripravljali 20 let. Njena vsebina pa črpa iz izkušenj na tisoče predstavnikov domorodcev, ki so zaupali svoje bojazni in svoje upe.
Ob skorajšnjemu sprejetju te zgodovinske odločitve v Generalni skupščini je čas za poziv državam članicam Združenih narodov, da nastopijo enotno in sprejmejo deklaracijo, ki bo ustvarila splošen okvir za pravice, socialno pravičnost in spravo domorodnih ljudstev.
Sprejetje te Deklaracije v Svetu za človekove pravice moramo jemati kot spodbudo za obnovljena prizadevanja mednarodne skupnosti za reševanje problemov, ki zadevajo 370 milijonov domorodcev, vključno z morda najnujnejšima - revščino in marginalizacijo.
Svetovni voditelji so se leta 2000 zavezali k uresničitvi milenijskih razvojnih ciljev in še posebej k zmanjšanju revščine za polovico do leta 2015. Pri uresničevanju teh obljub je bil sicer opažen napredek, vendar so ob skorajšnji sredinski časovni točki za dosego teh ciljev vse bolj opazni dokazi, ki kažejo na to, da so domorodna ljudstva pri teh prizadevanjih v veliki meri spregledana. Čeprav domorodna ljudstva ostajajo med najrevnejšimi izmed revnih, se jih v poročilih o uresničevanju razvojnih ciljev le redko omenja.
Mednarodni dan domorodnih ljudstev sveta predstavlja priznanje raznolikosti in bogastva človeštva, vendar mora obenem služiti tudi kot opomin na izključenost, s katero se soočajo domorodna ljudstva. Na polovici poti do leta 2015, ko naj bi bili doseženi milenijski razvojni cilji in s skorajšnjim sprejetjem deklaracije v Generalni skupščini je čas za poziv državam in mednarodni skupnosti, da domorodnim ljudstvom ponudijo roko in zagotovijo, da bodo obljube svetovnih voditeljev, dane ob prelomu tisočletja koristile tudi njim.
* *** *
