UNIS/INF/348
10. december 2009
"Begunci in migranti so pogosto žrtve diskriminacije, pri čemer razvite države niso izjema"
Izjava ob dnevu človekovih pravic, 10. december 2009
Dunaj, 10. december (Informacijska služba ZN) - Koncept nediskriminacije leži v samem bistvu človekovih pravic.
Iz tega razloga je bila nediskriminacija izbrana kot uradna tema letošnjega dneva človekovih pravic, ki poteka vsako leto ob obletnici sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. Razlogov pa je mnogo več, da postane nediskriminacija tudi neuradna tema vsakega dne, leta in vsakega izmed nas.
Šestindvajset od tridesetih členov Splošne deklaracije se začne z besedami "Vsakdo ..." ali "Nihče ...". Vsakdo je upravičen do uživanja vseh pravic in svoboščin. Nihče ne sme biti izključen. Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Nediskriminacija mora prevladati.
Danes imamo celo vrsto mednarodnih pogodb, ki temeljijo na pravicah in so prežeti s konceptom nediskriminacije. Med njimi so konvencije o otrokovih pravicah, o pravicah invalidov, o pravicah beguncev in delavcev migrantov. Določene konvencije so posvečene odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in diskriminacije žensk, nekatere pogodbe pa urejajo trg dela, zdravstvo in verstva. Te pravno obvezujoče standarde dopolnjujejo pomembne deklaracije Združenih narodov, ki določajo manjšinske pravice in pravice avtohtonih ljudstev.
Mednarodne standarde še dodatno krepi na tisoče nacionalnih in regionalnih zakonov ter ustanov. Mnogo držav ima danes splošno izobraževanje in malo manjše število splošni javni zdravstveni sistem. V celoti gledano vse navedeno dokazuje človekovo sposobnost in težnjo po oblikovanju sveta enakih možnosti ter enakega obravnavanja, nad čimer bdi zakonodaja. Takšen svet koristi na milijonom ljudi po svetu.
Vsak izmed nas lahko prinese kaj dobrega. Če spoštujemo raznolikost, obogatimo našo družbo in poglabljamo njeno razumevanje do drugačnosti.
Žal diskriminacija še vedno razsaja.
Ženske naredijo dve tretjini svetovnih delovnih ur in proizvedejo polovico svetovne hrane, čeprav imajo v lasti le desetino svetovnega dohodka in manj kot odstotek svetovne lastnine. Kljub občutnemu napredku v zadnjem stoletju, so ženske in dekleta še vedno žrtve diskriminacije v vseh družbah. Vsak dan je ogromno žensk žrtev spolnega ali fizičnega nasilja in velika večina krivcev ostane nekaznovanih, kar le spodbuja nadaljnje zlorabe.
Manjšine po vsem svetu se še naprej resno ogrožene in se soočajo z diskriminacijo ter rasizmom. Pogosto so izključene iz polnopravnega udejstvovanja v ekonomskem, političnem, socialnem in kulturnem življenju družbe, v kateri živijo.
S podobnimi problemi se soočajo avtohtona ljudstva, katerih število se ocenjuje na okoli 370 milijonov. Številka predstavlja nekje 5 odstotkov svetovnega prebivalstva, nekje 15 odstotkov vseh izmed njih pa se nahaja med najbolj revnimi prebivalci sveta. Pogosto so ta ljudstva marginalizirana in oropana večine temeljnih pravic, še posebej svoje zemlje in lastnine, hkrati pa imajo tudi slab dostop do osnovnih storitev.
Tudi rasno in etnično diskriminacijo lahko najdemo po vsem svetu, ostajata pa eni izmed najbolj nevarnih oblik diskriminacije. Če ju zanemarjamo ali celo aktivno podpihujemo, lahko hitro vodita do sovraštva in nasilja, v najslabšem primeru pa lahko celo izbruhneta v resen oboroženi konflikt, številne zločine nad človeštvom in genocid.
Diskriminacija na podlagi vere ali verovanja je lahko prav tako pogubna. V določenih državah je članom posameznih skupin prepovedano izvajanje njihovih verskih obredov, zaradi česa so oropani svojih temeljnih pravic. V izjemnih primerih lahko tudi takšna oblika diskriminacije vodi v nasilje, poboje in oborožene spopade. Ustvarjanje stereotipov pa lahko vodi v stigmatiziranje in izključevanje.
Begunci in migranti so pogosto žrtve diskriminacije, pri čemer razvite države niso izjema, saj se jih pogosto za dalj časa drži v priporu in to brez upravičenega razloga. Pogosto so žrtve diskriminacije s strani veleposestnikov, delodajalcev in državnih oblasti ter stereotipizirani in ponižani od nekaterih političnih strank, medijev in članov družbe.
Tudi druge družbene skupine se v večji ali manjši meri soočajo z diskriminacijo. Pogosto med te skupine prištevamo osebe s posebnimi potrebami, osebe brez državljanstva, geje in lezbijke, člane določenih kast in starejše. Obstajajo tudi druge skupine ljudi, ki se nekako razlikujejo od večine in se zaradi tega žal soočajo z diskriminacijo na različnih ravneh.
Tisti, ki še nikoli niso bili žrtev diskriminacije, večinoma težko razumejo bolečino in ponižanje, ki jo le-ta povzroča. Ponavadi niti ne razumejo močno destruktiven učinek, ki ga ima diskriminacija na posamezno družbo.
Diskriminacija napaja sumničavost, sovraštvo, nasilje, zločine in ogroža varnost, hkrati pa ne prinaša nikakršnih ekonomskih koristi, saj zmanjšuje produktivnost. Na splošno ne prinaša nobenih koristi za posamezno družbo. Kljub temu diskriminiramo, kar počne praktično vsak izmed nas in to pogosto nezavedno.
Na tem mestu bi rada pozvala ljudi po vsem svetu, in sicer politike, uradnike, podjetnike, civilno družbo, državne organe za zaščito človekovih pravic, medije, verske voditelje, učitelje, študente in vsakega posameznika, da spoštuje letošnji dan človekovih pravic s tem, da spoštuje raznolikost. Dajmo se trajno zavezati, da bomo s konkretnim dejanji težili k odpravi diskriminacije.
* *** *
