UNIS/SGSM/129
6. avgust 2009
Dunaj, 10. avgust (Informacijska služba ZN) - Avtohtona ljudstva sveta so zaščitniki nekaterih najbolj biološko raznovrstnih območij na svetu. Najdemo jih v 70-ih državah sveta, njihovo število pa se ocenjuje na okoli 370 milijonov. Ta ljudstva govorijo večino svetovnih jezikov, njihovo znanje, kulturna raznolikost in trajnostni načini življenja pa dajejo neprecenljiv prispevek k svetovni dediščini.
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2007 sprejela Deklaracijo o pravicah avtohtonih ljudstev, ki predstavlja mejnik v boju avtohtonih ljudstev za svoje pravice, enakopravnost in razvoj. Pred kratkim so se zgodili tudi pozitivni premiki na nacionalnih ravneh, saj so se nekatere vlade opravičile avtohtonim ljudstvom za pretekle krivice, druge pa so nadgradile svojo zakonodajo in izvedle ustavne spremembe.
Kljub temu ostajajo avtohtona ljudstva ena izmed najbolj marginaliziranih populacij, ki nesorazmerno trpi zaradi revščine in pomanjkljivega dostopa do izobrazbe. Veliko se jih dnevno sooča z diskriminacijo in rasizmom. Prepogosto se omejuje rabo njihovega jezika ali mu celo grozi izumrtje, medtem ko se njihovo življenjsko okolje žrtvuje za rudarstvo in krčenje gozdov.
Avtohtona ljudstva trpijo tudi zaradi nizkih zdravstvenih standardov, kar je povezano z revščino, podhranjenostjo, onesnaženostjo okolja in neustrezno zdravstveno oskrbo. S tem v mislih se letošnje obeleževanje tega mednarodnega dne osredotoča na grožnjo pred virusom HIV oziroma aidsom. Ključnega pomena je, da imajo avtohtona ljudstva dostop do informacij in infrastruktur, kar je potrebno za odkrivanje in zdravljenje aidsa ter zaščito pred njim.
V velikem številu držav kaže prav nezadosten napredek v zdravstvu nenehno prisoten in globok prepad med formalno priznanimi pravicami avtohtonih ljudstev in dejanskim stanjem v praksi. Na ta mednarodni dan pozivam vlade in civilno družbo, da sodelujejo z avtohtonimi ljudstvi in jim pomagajo čim prej premostiti ta prepad.
* *** *
