Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/SGSM/187
3. maj 2010
"Ljudje imajo pravico do informacij, ki vplivajo na njihova življenja"
Sporočilo ob svetovnem dnevu svobode tiska, 3. maj 2010
DUNAJ, 3. maj (Informacijska služba ZN) - Svoboda izražanja je temeljna človekova pravica, ki je zapisana v 19. členu Splošne deklaracije človekovih pravic. Kljub temu najdemo po svetu vlade in druge, ki na različne načine kršijo to temeljno pravico.
Vpeljujejo visoke davke na tiskane medije, kar naredi časopise tako drage, da si jih ljudje preprosto ne morejo privoščiti. Samostojnim radijskim in TV postajam se enostavno ukine predvajanje, če kritizirajo vladne politike. Cenzura je celo živa v medmrežju, saj se omejuje dostop do določenih vsebin na internetu in novih medijev.
Nekatere novinarje se zastrašuje, spravi v pripor in celo ubije, čeprav samo uveljavljajo svojo pravico do raziskovanja, iskanja informacij in njihovega širjenja skozi različne medije. To bi moralo potekati brez kakršnih koli omejitev.
Lani je UNESCO obsodil smrti 77-ih novinarjev. Slednji niso bili poročevalci iz kriznih območij, ki vsak dan tvegajo svoja življenja sredi spopadov. Večina jih je delala za majhne in lokalne medije v času miru. Umrli so zaradi tega, ker so poskušali razkriti nepravilnosti ali korupcijo.
Ostro obsojam njihove morilce in vztrajam, da se krivce pripelje pred roko pravice. Vse vlade imajo dolžnost, da zaščitijo tiste, ki delajo v medijih. To varstvo mora vsebovati tudi preiskovanje in preganjanje tistih, ki zakrivijo zločine nad novinarji.
Nekaznovanost daje zločincem in morilcem zeleno luč za nove zločine ter opolnomoči tiste, ki skrivajo svoja nepoštena dejanja. Na dolgi rok ima takšno ravnanje razdiralen in koruptiven vpliv na celotno družbo.
Letošnja tema svetovnega dne je 'Svoboda informacij: pravica do obveščenosti'. Pozdravljam svetovni trend oblikovanja novih zakonov, ki prepoznavajo univerzalno pravico dostopa do informacij javnega značaja.
Žal se ti novi zakoni vedno ne uveljavljajo. Zahteve po dostopu do informacij javnega značaja se pogosto zavrnejo, ali se posredovanje informacij celo zavleče za par let. Včasih sicer lahko krivimo slabo upravljanje z informacijami, ampak preveč pogosto se to zgodi zaradi 'kulture prikrivanja' in pomanjkanja odgovornosti.
S skupnimi močmi moramo spremeniti takšne slabe prakse in ozaveščati. Ljudje imajo pravico do informacij, ki vplivajo na njihova življenja, in države dolžnost, da te informacije zagotovijo. Takšna transparentnost je ključnega pomena za dobro vladanje.
Združeni narodi stojijo ob strani preganjanim novinarjem in medijskim strokovnjakom po vsem svetu. Danes, kot vsak dan posebej, pozivam vlade, civilno družbo in ljudi po vsem svetu, da toliko bolj cenijo pomembno delo, ki ga opravljajo mediji, in se zavzamejo za svobodo informacij.
* *** *
