Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/INF/454
14. september 2012
Zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov se prične 18. septembra 2012
NEW YORK/ DUNAJ, 18. september (Informacijska služba ZN) - Sedeminšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se bo pričelo v torek, 18. septembra, na sedežu ZN v New Yorku.
Po otvoritvenem tednu bo Generalna skupščina 24. septembra sklicala srečanje na visoki ravni na temo vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni. Na srečanju si bodo države članice ZN, nevladne organizacije in civilna družba prizadevala za utrditev vladavine prava (več informacij lahko najdete na: http://www.un.org/en/ga/president/66/Issues/Rule%20of%20Law/ruleoflawindex.shtml).
Splošna letna razprava, ki jo tradicionalno odlikujejo izjave predsednikov držav in vlad ter ministrov, se bo pričela v torek, 25. septembra, zaključila pa se bo v ponedeljek, 1. oktobra.
Nekatere ključne teme, o katerih bo skupščina razpravljala, so:
Tudi na svojem sedeminšestdesetem zasedanju, ki bo trajalo vse do sredine septembra 2013, bo Generalna skupščina obravnava rezultate konference Združenih narodov o trajnostnem razvoju (Rio+20), ki je potekala junija 2012 v Braziliji (več informacij lahko najdete na: http://www.uncsd2012.org/rio20/). Poleg tega se bo skupščina pripravila na dve srečanji na visoki ravni, ki bosta potekali na njenem oseminšestdesetem zasedanju v letu 2013; razprava na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju ter srečanje na visoki ravni z naslovom "Pot naprej: razvojna agenda do leta 2015 in naprej, s poudarkom na osebah s posebnimi potrebami".
Forum za multilateralna pogajanja
Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema v sistemu ZN osrednji položaj. Skupščina je ključni posvetovalni in predstavniški organ ter organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo 193 držav članic ZN. Predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina ( http://www.un.org/en/documents/charter/index.shtml). Hkrati ima tudi pomembno vlogo pri procesu oblikovanja mednarodnih standardov in kodifikaciji mednarodnega prava.
Skupščina se sestaja vsako leto na rednih zasedanjih od septembra do decembra ter po potrebi.
Funkcije in pristojnosti Generalne skupščine
Skupščina ima vsa pooblastila, da državam daje priporočila o različnih mednarodnih zadevah. Pogosto je pobudnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih ukrepov, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi po svetu. Milenijska deklaracija iz leta 2000 ( http://www.un.org/millennium/declaration/ares552e.htm) in sklepni dokument svetovnega vrha iz leta 2005 ( http://www.un.org/Docs/journal/asp/ws.asp?m=A/RES/60/1) predstavljata mejnik in obvezo držav članic, da dosežejo specifične cilje na poti do miru, varnosti in razorožitve. Oba dokumenta tudi spodbujata razvoj in odpravo revščine, varovanje človekovih pravic, krepitev vladavine prava, zaščito okolja ter spodbujata osredotočenost na posebne potrebe Afrike in krepitev Združenih narodov.
Na podlagi Ustanovne listine ZN ima Generalna skupščina naslednja pooblastila:
Kadar Varnostni svet zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati (v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali pojava agresije), lahko ukrepa Generalna skupščina v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej spodaj »Izredne seje in nujne izredne seje«).
Iskanje konsenza
Vsaka od 193 držav članic Generalne skupščine ima po en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta in Ekonomskega in socialnega sveta ter proračunska vprašanja. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.
V zadnjih letih se teži k temu, da se odločitve sprejema s soglasjem in ne z uradnim glasovanjem, kar krepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja, pri čemer se posvetuje z delegacijami in z njimi doseže dogovor.
Revitalizacija delovanja Generalne skupščine
V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju delovanja Generalne skupščine, kar je prioriteta od oseminpetdesetega zasedanja naprej. V nadaljnjih zasedanjih skupščine so si prizadevali za poenostavitev dnevnega reda, izboljšanje postopkov in načina dela glavnih odborov, okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika Generalne skupščine ter vloge skupščine pri izboru generalnega sekretarja.
Generalna skupščina je na njenem šestdesetem zasedanju sprejela besedilo, ki je služilo kot dodatek k resoluciji 60/286 z dne 8. septembra 2006. Omenjeno besedilo vzpodbuja k bolj pogostim medsebojnim neformalnim razpravam, predvsem tistim, ki so posebnega pomena in se dotikajo trenutnih razmer v mednarodni skupnosti. Besedilo, ki ga je priporočila ad-hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, tudi poziva predsednika Generalne skupščine, da sam predlaga teme za medsebojne razprave. Na šestinšestdesetem zasedanju smo bili priča ducatu neformalnih tematskih razprav o svetovni ekonomiji, preprečevanju trgovanja z ljudmi, zmanjševanju posledic naravnih nesreč, vladavini prava na nacionalni in mednarodni ravni ter mediaciji.
Generalni sekretar ZN države članice na neformalnih srečanjih redno obvešča o njegovih zadnjih aktivnostih in potovanjih, kar se je uveljavilo kot ustaljena praksa. Omenjena poročanja predstavljajo dobro priložnost za izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in državami članicami. Tovrstna praksa se bo nadaljevala tudi na sedeminšestdesetem zasedanju.
Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedujočih glavnim odborom
Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom najmanj tri mesece pred začetkom novega zasedanja, in sicer v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika ter kot rezultat revitalizacije svojega delovanja. Na ta način se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.
Splošni odbor
Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela (če želite več informacij o dnevnem redu, jih lahko najdete na: http://www.un.org/Depts/dhl/resguide/gasess.htm#gaagen).
Odbor za poverilnice
Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.
Splošna razprava
Splošna razprava zasedanja omogoča državam članicam, da izrazijo svoje poglede na večje mednarodne izzive. Pričela se bo v torek, 25. septembra, in bo trajala do ponedeljka, 1. oktobra. Generalni sekretar bo pred pričetkom splošne razprave predstavil svoje poročilo o delu ZN, kar je praksa vse od dvainpetdesetega zasedanja.
Tema splošne razprave sedeminšestdesetega zasedanja se glasi "Upravljanje ali rešitev mednarodnih sporov na miren način". Izbrana je bila na predlog predsedujočega sedeminšestdesetemu zasedanju, ki je nj. eksc. gospod Vuk Jeremić iz Srbije. Slednji je bil izvoljen 8. junija 2012. Praksa izbora posebne teme za zasedanje, ki je mednarodnega pomena, sega nazaj v leto 2003, ko je to novost uvedla Generalna skupščina. S tem je želela povečati svojo avtoriteto in vlogo kot telo, ki ga sestavlja 193 članic (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003).
Srečanja v okviru splošne razprave bodo potekala praviloma med 9. in 13. uro ter med 15. in 21. uro.
Glavni odbori
Ko se zaključi splošna razprava skupščine, se prične razprava o glavnih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj, s katerimi se ukvarja (na primer, na šestinšestdesetem zasedanju je dnevni red sestavljalo več kot 170 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov. Nato odbori o njih razpravljajo in kjer je mogoče, uskladijo različne pristope držav. Njihovi predlogi gredo na plenarni seji Generalne skupščine v branje, pri čemer ponavadi že gre za osnutke resolucij in sklepov skupščine.
Šest glavnih odborov se glasi: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor), ki se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti; Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor), ki se ukvarja z ekonomskimi temami; Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor), ki obravnava socialne in humanitarne zadeve; Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor), ki obravnava različne politične teme, katerih drugi odbori ne obravnavajo, vključno z zadevami povezanimi z dekolonizacijo, Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in človekovimi pravicami Palestincev; Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor), ki se ukvarja z administracijo in proračunom ZN; in Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor), ki obravnava mednarodne pravne zadeve.
O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in dosega sklepe na plenarnih zasedanjih.
Delovne skupine Generalne skupščine
V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj vsebinsko osredotočijo na pomembne teme in nato skupščini podajajo svetovalna mnenja. V ta namen je skupščina ustanovila ad-hoc delovno skupino za revitalizacijo Generalne skupščine, ki bo nadaljevala svoje delo tudi med sedeminšestdesetim zasedanjem skupščine.
Regionalne skupine
Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinsko-ameriške in karibske države ter zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za sedeminšestdeseto zasedanje je bil predsednik Generalne skupščine izvoljen s tajnim glasovanjem in na priporočilo skupine vzhodnoevropskih držav.
Izredne seje in nujne izredne seje
Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.
Do danes je Generalna skupščina sklicala 28 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, in sicer za palestinsko vprašanje, financiranje ZN, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in virus HIV oziroma aids. Osemindvajseta izredna seja Generalne skupščine, ki je potekala 24. januarja 2005, je bila posvečena šestdeseti obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.
Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri katerih Varnostni svet preko svojih zasedanj ni bil zmožen ukrepati. To je bilo v naslednjih primerih: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je 16. januarja 2009 odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo, začasno odložiti in predsednika skupščine pooblastiti, da znova odpre razpravo, če bodo države članice to želele.
Izvajanje dela Generalne skupščine
Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:
* *** *
