Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/SGSM/351
19. junij 2012
Begunci nimajo izbire. Vi jo imate.
Sporočilo ob svetovnem dnevu beguncev,
20. junij 2012
DUNAJ, 20. junij (Informacijska služba ZN) - Več kot 42 milijonov ljudi po svetu je bilo prisilno razseljenih iz svojega domačega okolja. Samo zaradi spopadov v Slonokoščeni obali, Libiji, Maliju, Somaliji, Sudanu in Siriji je več kot milijon ljudi zapustilo svojo državo v zadnjih osemnajstih mesecih. Te številke so veliko več kot le statistika. Govora je o posameznikih in družinah, katerih življenja so se obrnila na glavo, njihovo domače okolje je uničeno, njihova prihodnost pa še vedno negotova.
Svetovni dan beguncev je trenutek, da opozorimo na to ranljivo skupino ljudi, in čas, da okrepimo našo podporo.
Štirje od petih beguncev izhajajo iz držav v razvoju in so deležni izjemne velikodušnosti držav gostiteljic, ki se že same soočajo z resnim pomanjkanjem. Islamska republika Pakistan in Iran gostita največje število beguncev, saj nudita zatočišče za več kot dva in pol milijona beguncev. Tunizija in Liberija sta tudi med državami, ki kljub svojim nacionalnim izzivom ohranjata odprte meje. Državi tako z begunci, ki so zbežali pred oboroženim nasiljem, delita redke vodne vire, zemljo in drugo.
Tretje največje mesto v Keniji je begunsko taborišče in gosti več kot pol milijona Somalcev, med katerimi so mnogi že v svojem tretjem desetletju izgnanstva. Niger, Mavretanija in Burkina Faso, ki se soočajo z lakoto in sušo, trenutno gostijo okrog 175.000 beguncev, ki so zbežali pred konfliktom v Maliju. Za omenjene države ne smemo dopustiti, da same nosijo takšno breme.
Združeni narodi in še zlasti Urad visokega komisarja ZN za begunce si prizadeva za odpravo vseh teh izzivov, hkrati pa zagotavlja zaščito in pomoč za 15,5 milijona razseljenih oseb znotraj svojih lastnih držav. Prav tako se osredotočamo na preprečevanje in zmanjševanje števila oseb brez državljanstva. Pri tem se moramo zavedati, da samo humanitarna pomoč ni dovolj.
Zadnje poročilo UNHCR o svetovnih trendih kaže, da problem razseljevanja presega možnosti zagotavljanja pomoči. Zaradi tega moramo sodelovati ter mobilizirati politično voljo in voditelje, da bi preprečili in končali konflikte, ki sprožajo vale beguncev. Kjer se ponovno vzpostavi mir, se moramo soočiti s temeljnimi vzroki za konflikt, kar omogoča trajno vrnitev beguncev in njihov dostop do možnosti za preživljanje, socialnih storitev in pravne države.
Čeprav se povsod soočamo s proračunskimi omejitvami, ljudem v stiski ne smemo obrniti hrbta. Begunci bežijo, ker nimajo druge izbire. Moramo jim pomagati.
* *** *
