Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/INF/491
16. september 2013
NEW YORK/DUNAJ, 16. september (Informacijska služba ZN) - Oseminšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov (ZN) se bo pričelo v torek, 17. septembra, ob 15. uri, na sedežu ZN v New Yorku. Po prvem tednu otvoritvenih govorov bo sledila vrsta srečanj na visoki ravni. V ponedeljek, 23. septembra, bo Generalna skupščina sklicala srečanje na visoki ravni na temo oseb s posebnimi potrebami z naslovom "Pot naprej: osebe s posebnimi potrebami ter razvojna agenda do 2015 in naprej". Srečanje se bo osredotočilo na razvojne cilje tisočletja in druge mednarodno sprejete cilje (za več informacij obiščite http://www.un.org/disabilities/default.asp?id=1590).
Splošna letna razprava, ki jo tradicionalno odlikujejo izjave predsednikov držav in vlad ter ministrov, se bo pričela v torek, 24. septembra, zaključila pa prav tako na torek, in sicer 1. oktobra. Sočasno s splošno razpravo bo potekala ustanovna seja Političnega foruma na visoki ravni za trajnostni razvoj, ki bo v torek, 24. septembra, v popoldanskem času. Forum je ustanovila Generalna skupščina kot odgovor na izid Konference ZN o trajnostnem razvoju (Rio+20) (za več informacij obiščite http://sustainabledevelopment.un.org/index.php?menu=1556).
Naslednji dan v sredo, 25. septembra, bo predsednik Generalne skupščine sklical posebno srečanje, kjer se bo opredelilo nadaljnja prizadevanja za doseganje razvojnih ciljev tisočletja po letu 2015. V četrtek, 26. septembra, bo Generalna skupščina sklicala še eno srečanje na visoki ravni, kjer bo tema doseganje cilja jedrske razorožitve. Po koncu splošne razprave bo Generalna skupščina sklicala razpravo na visoki ravni o mednarodnih migracijah in razvoju, ki bo potekala v četrtek, 3. oktobra, in petek, 4. oktobra. Cilj razprave je opredeliti ukrepe za krepitev pozitivnih učinkov mednarodnih migracij na migrante in države ter hkrati zmanjšati negativne posledice migracij (za več informacij obiščite http://www.un.org/esa/population/meetings/HLD2013/mainhld2013.html). Kmalu zatem bo Generalna skupščina izvedla njeno šesto razpravo na visoki ravni o financiranju razvoja, ki bo potekala v ponedeljek, 7. oktobra, in v torek, 8. oktobra (za več informacij obiščite http://www.un.org/esa/ffd/index.htm).
Forum za multilateralna pogajanja
Generalna skupščina, ki je bila ustanovljena leta 1945 na podlagi Ustanovne listine ZN, zavzema v sistemu ZN osrednji položaj. Skupščina je ključni posvetovalni in predstavniški organ ter organ, ki ustvarja politike. Sestavlja jo 193 držav članic ZN. Predstavlja forum za multilateralne razprave o polnem spektru mednarodnih zadev, ki jih pokriva Ustanovna listina ( http://www.un.org/en/documents/charter/index.shtml). Hkrati ima tudi pomembno vlogo pri procesu oblikovanja mednarodnih standardov in kodifikaciji mednarodnega prava.
Skupščina se sestaja vsako leto na rednih zasedanjih od septembra do decembra ter po potrebi.
Funkcije in pristojnosti Generalne skupščine
Skupščina ima vsa pooblastila, da državam daje priporočila o različnih mednarodnih zadevah. Pogosto je pobudnica političnih, ekonomskih, humanitarnih, socialnih in pravnih ukrepov, ki vplivajo na življenja milijonov ljudi po svetu. Milenijska deklaracija iz leta 2000 ( http://www.un.org/millennium/declaration/ares552e.htm) in sklepni dokument svetovnega vrha iz leta 2005 ( http://www.un.org/Docs/journal/asp/ws.asp?m=A/RES/60/1) predstavljata mejnik in obvezo držav članic, da dosežejo specifične cilje na poti do miru, varnosti in razorožitve. Oba dokumenta tudi spodbujata razvoj in odpravo revščine, varovanje človekovih pravic, krepitev vladavine prava, zaščito okolja ter spodbujata osredotočenost na posebne potrebe Afrike in krepitev Združenih narodov.
Na podlagi Ustanovne listine ZN ima Generalna skupščina naslednja pooblastila:
Kadar Varnostni svet zaradi negativnega glasu stalne članice ni zmožen delovati (v primeru obstoja grožnje miru, kršitve miru ali pojava agresije), lahko ukrepa Generalna skupščina v skladu z resolucijo »Združeni za mir«, ki je bila sprejeta novembra 1950 (resolucija 377 (V)). Skupščina lahko zadevo neposredno prouči z namenom, da državam članicam priporoči skupne ukrepe za ohranitev ali obnovitev mednarodnega miru in varnosti (glej spodaj »Izredne seje in nujne izredne seje«).
Iskanje konsenza
Vsaka od 193 držav članic Generalne skupščine ima po en glas. Sklepi Generalne skupščine o pomembnih vprašanjih se sprejemajo z dvotretjinsko večino članov. Med pomembna vprašanja sodijo priporočila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitve nestalnih članic Varnostnega sveta in Ekonomskega in socialnega sveta ter proračunska vprašanja. Sklepi o drugih vprašanjih se sprejemajo s preprosto večino.
V zadnjih letih se teži k temu, da se odločitve sprejema s soglasjem in ne z uradnim glasovanjem, kar krepi podporo sklepom Generalne skupščine. Predsednik skupščine lahko predlaga sprejetje resolucije brez glasovanja, pri čemer se posvetuje z delegacijami in z njimi doseže dogovor.
Revitalizacija delovanja Generalne skupščine
V zadnjih letih je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju delovanja Generalne skupščine, kar je prioriteta od oseminpetdesetega zasedanja naprej. V nadaljnjih zasedanjih skupščine so si prizadevali za poenostavitev dnevnega reda, izboljšanje postopkov in načina dela glavnih odborov, okrepitev vloge Splošnega odbora, okrepitev vloge in pooblastil predsednika Generalne skupščine ter vloge skupščine pri izboru generalnega sekretarja.
Generalna skupščina je na njenem šestdesetem zasedanju sprejela besedilo, ki je služilo kot dodatek k resoluciji 60/286 z dne 8. septembra 2006. Omenjeno besedilo vzpodbuja k bolj pogostim medsebojnim neformalnim razpravam, predvsem tistim, ki so posebnega pomena in se dotikajo trenutnih razmer v mednarodni skupnosti. Besedilo, ki ga je priporočila ad-hoc delovna skupina za revitalizacijo Generalne skupščine, tudi poziva predsednika Generalne skupščine, da sam predlaga teme za medsebojne razprave.
Na sedeminšestdesetem zasedanju smo bili priča številnim neformalnim tematskim razpravam o vlogi mednarodnega kazenskega pravosodja pri spravi, globalnemu gospodarskemu upravljanju, mirnemu reševanju konfliktov v Afriki, trajnostnem razvoju in podnebnih spremembah, kulturi in razvoju, podjetništvu za razvoj, in o neenakosti. Generalni sekretar ZN države članice na neformalnih srečanjih redno obvešča o njegovih zadnjih aktivnostih in potovanjih, kar se je uveljavilo kot ustaljena praksa. Omenjena poročanja predstavljajo dobro priložnost za izmenjavo mnenj med generalnim sekretarjem in državami članicami. Tovrstna praksa se bo nadaljevala tudi na oseminšestdesetem zasedanju.
Izvolitev predsednika in podpredsednikov Generalne skupščine ter predsedujočih glavnim odborom
Generalna skupščina izvoli svojega predsednika, podpredsednike in predsedujoče glavnim odborom najmanj tri mesece pred začetkom novega zasedanja, in sicer v skladu s pravilom št. 30 svojega poslovnika ter kot rezultat revitalizacije svojega delovanja. Na ta način se še bolj okrepi koordinacija in priprava dela med glavnimi odbori ter med odbori in plenarnim zasedanjem.
Splošni odbor
Splošni odbor, ki ga sestavlja predsednik, 21 podpredsednikov Generalne skupščine in predsedujoči člani šestih glavnih odborov, daje priporočila Generalni skupščini glede sprejetja dnevnega reda, razporeditve točk na dnevnem redu in organizacije dela (če želite več informacij o dnevnem redu, jih lahko najdete na: http://www.un.org/Depts/dhl/resguide/gasess.htm#gaagen).
Odbor za poverilnice
Odbor za poverilnice, ki ga na vsakem zasedanju imenuje Generalna skupščina, ji poroča o poverilnicah predstavnikov.
Splošna razprava
Splošna razprava zasedanja omogoča državam članicam, da izrazijo svoje poglede na večje mednarodne izzive. Pričela se bo v torek, 24. septembra, in bo trajala do torka, 1. oktobra. Generalni sekretar bo pred pričetkom splošne razprave predstavil svoje poročilo o delu ZN, kar je praksa vse od dvainpetdesetega zasedanja.
Tema splošne razprave oseminšestdesetega zasedanja se glasi "Razvojna agenda po letu 2015: priprava temeljev". Izbrana je bila na predlog predsedujočega oseminšestdesetemu zasedanju, ki je nj. eksc. gospod John W. Ashe iz Antigve in Barbude. Slednji je bil izvoljen 14. junija 2013. Praksa izbora posebne teme za zasedanje, ki je mednarodnega pomena, sega nazaj v leto 2003, ko je to novost uvedla Generalna skupščina. S tem je želela povečati svojo avtoriteto in vlogo kot telo, ki ga sestavlja 193 članic (resolucija 58/126, sprejeta decembra 2003). Srečanja v okviru splošne razprave bodo potekala praviloma med 9. in 13. uro ter med 15. in 21. uro.
Glavni odbori
Ko se zaključi splošna razprava skupščine, se prične razprava o glavnih točkah dnevnega reda. Zaradi velikega števila vprašanj, s katerimi se ukvarja (na primer, na sedeminšestdesetem zasedanju je dnevni red sestavljalo 171 točk), si skupščina točke glede na vsebino porazdeli med šest glavnih odborov. Nato odbori o njih razpravljajo in kjer je mogoče, uskladijo različne pristope držav. Njihovi predlogi gredo na plenarni seji Generalne skupščine v branje, pri čemer ponavadi že gre za osnutke resolucij in sklepov skupščine.
Šest glavnih odborov se glasi: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost (prvi odbor), ki se ukvarja z razorožitvijo in sorodnimi vprašanji mednarodne varnosti; Odbor za ekonomska in finančna vprašanja (drugi odbor), ki se ukvarja z ekonomskimi temami; Odbor za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja (tretji odbor), ki obravnava socialne in humanitarne zadeve; Posebni odbor za politična vprašanja in dekolonizacijo (četrti odbor), ki obravnava različne politične teme, katerih drugi odbori ne obravnavajo, vključno z zadevami povezanimi z dekolonizacijo, Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) in človekovimi pravicami Palestincev; Odbor za administrativna in proračunska vprašanja (peti odbor), ki se ukvarja z administracijo in proračunom ZN; in Odbor za pravna vprašanja (šesti odbor), ki obravnava mednarodne pravne zadeve.
O številnih točkah dnevnega reda, kot je na primer palestinsko vprašanje in situacija na Bližnjem vzhodu, Generalna skupščina razpravlja in dosega sklepe na plenarnih zasedanjih.
Delovne skupine Generalne skupščine
V preteklosti je Generalna skupščina odobrila ustanavljanje delovnih skupin, ki se bolj vsebinsko osredotočijo na pomembne teme in nato skupščini podajajo svetovalna mnenja. V ta namen je skupščina ustanovila ad-hoc delovno skupino za revitalizacijo Generalne skupščine, ki bo nadaljevala svoje delo tudi med sedeminšestdesetim zasedanjem skupščine.
Regionalne skupine
Z leti so v Generalni skupščini nastale različne neformalne regionalne skupine kot sredstvo za posvetovanje in pospešitev proceduralnega dela. Skupine so: afriške države, azijske države, vzhodnoevropske države, latinsko-ameriške in karibske države ter zahodnoevropske in druge države. Položaj predsednika Generalne skupščine kroži med regionalnimi skupinami. Za oseminšestdeseto zasedanje je bil predsednik Generalne skupščine izvoljen iz skupine držav Latinske Amerike in Karibov.
Izredne seje in nujne izredne seje
Poleg rednih zasedanj se lahko Generalna skupščina sestane tudi na izrednih in nujnih izrednih sejah.
Do danes je Generalna skupščina sklicala 28 izrednih sej o zadevah, ki so zahtevale posebno pozornost, in sicer za palestinsko vprašanje, financiranje ZN, Namibijo, razorožitev, mednarodno ekonomsko sodelovanje, apartheid, droge, okolje, prebivalstvo, ženske, družbeni razvoj, človeške naselbine in virus HIV oziroma aids. Osemindvajseta izredna seja Generalne skupščine, ki je potekala 24. januarja 2005, je bila posvečena šestdeseti obletnici osvoboditve nacističnih koncentracijskih taborišč.
Deset nujnih izrednih sej je bilo namenjenih zadevam, pri katerih Varnostni svet preko svojih zasedanj ni bil zmožen ukrepati. To je bilo v naslednjih primerih: Madžarska (1956), Suez (1956), Bližnji vzhod (1958 in 1967), Kongo (1960), Afganistan (1980), Palestina (1980 in 1982), Namibija (1981), zasedena arabska ozemlja (1982) ter nezakonito delovanje Izraela na zasedenem vzhodnem Jeruzalemu in ostalem zasedenem palestinskem ozemlju (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004). Generalna skupščina se je 16. januarja 2009 odločila zadnjo, deseto nujno izredno sejo, začasno odložiti in predsednika skupščine pooblastiti, da znova odpre razpravo, če bodo države članice to želele.
Izvajanje dela Generalne skupščine
Delovanje Združenih narodov v veliki meri izhaja iz sklepov in odločitev Generalne skupščine, ki jih izvajajo:
* *** *
