Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/NAR/1230
3. marec 2015
Letno poročilo INCB 2014:
DUNAJ, 3. marec (Informacijska služba ZN) - Mednarodni nadzorni svet za droge (INCB), s sedežem na Dunaju, je danes v Londonu predstavil svoje letno poročilo za 2014. V njem opozarja, da ima okoli 5,5 milijarde ljudi še vedno omejen dostop do zdravil, ki vsebujejo narkotične snovi kot sta kodein in morfin, ali so celo brez dostopa. To pomeni, da 75 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do protibolečinskih zdravil.
Poročilo tudi ugotavlja, da okoli 92 odstotkov morfina porabi le 17 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki prihaja predvsem iz Združenih držav Amerike, Kanade, Zahodne Evrope, Avstralije in Nove Zelandije.
Odprava razkoraka pri dostopu do narkotičnih zdravil in psihotropnih snovi za medicinske in znanstvene namene je ena izmed zavez vlad iz vidika uresničevanja mednarodnih konvencij o nadzoru nad drogami.
Vlade morajo med prioritete svojih politik za nadzor nad drogami postaviti ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po drogah, če želijo doseči uravnotežen in celosten pristop k problemu drog. Hkrati morajo dati večji poudarek na zagotavljanje podpore in ustreznih mehanizmov za preventivo, zdravljenje in rehabilitacijo.
INCB v svojem poročilu opozarja, da ukrepi zoper droge ne obstajajo v vakuumu. Države morajo izvajati tako mednarodne konvencije za nadzor nad drogami kot tudi svoje obveznosti iz drugih pogodb, vključno z mednarodnimi obveznostmi na področju varstva človekovih pravic. Čeprav je v pristojnosti držav, da odločajo o posebnih sankcijah za kazniva dejanja povezana z drogami, INCB v takih primerih poziva k odpravi smrtne kazni.
Razpoložljivost zdravil v primeru izrednih razmer in konfliktov
Poročilo opozarja, da naravne katastrofe in oboroženi spopadi dodatno zmanjšujejo dostop do osnovnih zdravil. Zato INCB države opominja, da se lahko v primeru nujne medicinske pomoči uporabijo poenostavljeni nadzorni ukrepi. To se je zgodilo leta 2013 po uničujočem tajfunu Haiyan na Filipinih, ko je INCB države in ponudnike humanitarne pomoči pozval, da uvedejo poenostavljene postopke za izvoz, transport in dostavo zdravil, ki vsebujejo snovi pod mednarodnim nadzorom.
Države se morajo tudi zavedati, da so po mednarodnem humanitarnem pravu oboroženih spopadov obvezane, da civilnemu prebivalstvu, ki se nahaja na ozemljih pod njihovim nadzorom, omogočijo dostop do zdravstvene oskrbe, vključno z dostopom do osnovnih zdravil.
Nove psihoaktivne snovi: nenehna grožnja
V letu 2014 beležimo 11-odstotno povečanje števila novih psihoaktivnih snovi, ki jih je bilo zaznanih 388, leto poprej pa 348. Obseg rabe novih psihoaktivnih snovi po svetu ilustrira dinamično naravo problema drog.
Naraščajoča raba metilfenidata
Poročilo navaja, da je svetovna raba metilfenidata narastla za okoli 66 odstotkov. Gre za stimulans, ki se uporablja predvsem pri zdravljenju motnje pomanjkanja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). To lahko pripišemo več različnim dejavnikom, med drugim: vse večjemu številu bolnikov ADHD; razširitvi starostne skupine prebivalstva, ki lahko prejme zdravljenje; pomanjkanju ustreznih smernic glede dajanja receptov, vključno z močnimi in vplivnimi tržnimi praksami. Samo v ZDA je približno 11 odstotkov mladih v starosti med 4 in 17 let diagnosticiranih z ADHD. Med leti 2006 in 2011 se je v Nemčiji število ADHD diagnoz pri otrocih in mladostnikih mlajših od 19 let povečalo za 42 odstotkov. Poročilo tudi ugotavlja, da tovrstna zdravila zlorablja vedno več najstnikov in polnoletnih mladih.
Zakonodaja glede konoplje v Urugvaju in nekaterih zveznih državah ZDA
Urugvaj je prva država, ki je legalizirala proizvodnjo, distribucijo, prodajo in uživanje konoplje ter njenih derivatov za rekreativne namene. V ZDA sta zvezni državi Kolorado in Washington začeli s komercialno prodajo in distribucijo konoplje za nemedicinske namene, volivci v Oregonu in na Aljaski pa so odobrili referendum o legalizaciji komercializacije konoplje za nemedicinske namene.
Tako zakon v Urugvaju kot zvezni zakoni v nekaterih zvezni državah ZDA so v neskladju s 4. členom Enotne konvencije o prepovedanih drogah iz leta 1961, ki od držav zahteva, da je raba drog dovoljena le za medicinske in znanstvene namene.
Regionalni trendi
Trajne grožnje miru in varnosti v delih Afrike so spodbudile povečanje tihotapljenja prepovedanih drog. Vzhodna Afrika vedno bolj postaja tranzitna pot za heroin, ki gre na trge Južne in Zahodne Afrike. Južna Afrika ostaja središče za svetovni tranzit heroina in kokaina. Za celino ostaja glavna skrb razširjenost zlorabe konoplje.
Lokalne in mednarodne organizirane kriminalne skupine Srednjo Ameriko in Karibe še naprej izkoriščajo kot tranzitno pot za prepovedane droge, ki izvirajo iz Južne Amerike in so namenjene v Severno Ameriko in Evropo. Na tem območju trgovanje s kokainom ostaja najbolj donosen vir prihodkov za organizirane kriminalne skupine, hkrati pa vedno bolj narašča proizvodnja prepovedanih drog.
Severna Amerika ohranja najvišjo stopnjo umrljivosti zaradi drog v svetu. V Združenih državah Amerike je več smrtnih žrtev zaradi prevelikega odmerka drog, predvsem zaradi opioidov na recept, kot zaradi umorov in smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Po letih upada ZDA sedaj beležijo naraščajoči trend zlorabe heroina. Konoplja ostaja najbolj razširjena, pogosto zlorabljena in prodajana droga v Severni Ameriki. Hkrati ima tudi zaskrbljujoče visoko stopnjo zlorabe med mladimi. Nezakonita proizvodnja in trgovina s konopljo se še naprej povečuje, hkrati pa je strmo narastla razpoložljivost konoplje v regiji. Kanadske vladne študije so pokazale, da je zloraba konoplje med mladimi močno razširjena; eden od petih mladih v starosti od 11 do 18 let je v zadnjih 12 mesecih užival konopljo.
V Južni Ameriki se je med leti 2007 in 2013 celotna površina obdelovalnih površin koke v Boliviji, Kolumbiji in Peruju zmanjšala za približno tretjino. Poseben problem v regiji je raba različnih oblik kokaina, ki jih je mogoče kaditi. V Čilu in Kolumbiji se je povečala raba konoplje. Kolumbija in Paragvaj postajata najbolj pogosti državi izvora konoplje, ki se jo trguje preko meja Južne Amerike.
Največja skrb vzhodne in jugovzhodne Azije ostaja širitev trga s prepovedanimi amfetaminskimi stimulansi. V južni Aziji je največji izziv v povezavi z drogami porast pridelave, trgovine in zlorabe metamfetamina ter zloraba farmacevtskih pripravkov, ki vsebujejo narkotične in psihotropne snovi.
V zahodni Aziji je velik izziv regije trajna rast zlorabe opiatov in nezakonito gojenje opija v Afganistanu. Tam se je v preteklem letu pridelava maka povečala za 7 odstotkov, proizvodnja opija pa za 17 odstotkov. V porastu je tudi tihotapljenje afganistanskega heroina preko Šrilanke. Povprečna količina zaseženih opiatov se je podeseterila; iz 35 kilogramov v 2012 na 350 kilogramov v 2013.
V Evropi ostaja velik izziv za javno zdravje razpoložljivost in zloraba novih psihoaktivnih snovi, pri čemer se je nedavno na novo odkrilo rekordno število le-teh. Vzhodna in jugovzhodna Evropa beležita bistveno višjo stopnjo oseb, ki si vbrizgavajo droge, ter oseb, ki si vbrizgavajo droge in živijo z virusom HIV, kot je svetovno povprečje. Število smrtnih primerov zaradi zlorabe heroina se zmanjšuje, medtem ko število smrti zaradi sintetičnih opioidov narašča. Število zasegov heroina vzdolž balkanske poti se je povečalo. Nizozemska in Belgija v manjši meri ostajata kot tranzitni državi heroina, ki se nato tihotapi na trge v Zahodni Evropi.
Nezakonito gojenje konoplje v Zahodni in Srednji Evropi, in sicer pretežno za domačo rabo, se še naprej širi, hkrati pa se konoplja še naprej tihotapi v to regijo, vključno s tihotapljenjem hašiša iz pretežno Maroka in tihotapljenjem konoplje iz pretežno Albanije.
Zaskrbljujoča je širitev trgov novih psihoaktivnih snovi in razmeroma visoka stopnja zlorabe teh drog v Avstraliji in Novi Zelandiji. Konoplja še vedno ostaja najbolj zlorabljena droga in je proizvedena pretežno lokalno.
Več iz poročila
INCB v svojem poročilu poudarja potrebo, da se še več pozornosti usmerja v nadzor surovin za droge. Nadzorni svet zagovarja optimizacijo sistema nadzora, pri čemer se naj daje več poudarka na prostovoljne ukrepe in sodelovanje z različnimi vrstami industrije na vseh ravneh. INCB tudi opozarja na trend, kjer prekupčevalci vedno bolj iščejo namenske kemikalije, ki se jih lahko kupi legalno.
***
Več informacij je dostopnih na naslednjem spletnem naslovu (v angleščini):
http://www.unis.unvienna.org/unis/en/events/2015/incb_2015.html
* *** *
Za dodatne informacije se obrnite na:
Reka
Furtos
Javno obveščanje, Informacijska služba ZN (UNIS) na Dunaju
Telefon: (+43-1) 26060-83019
Mobilni tel.: (+43-699) 1458-3019
E-pošta: reka.furtos[at]unvienna.org
