Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/SGSM/603
5. marec 2015
DUNAJ, 8. marec (Informacijska služba Združenih narodov) - Pred dvajsetimi leti, ko je svet sklical prelomno konferenco o človekovih pravicah žensk, je uničujoči konflikti v nekdanji Jugoslaviji pozornost svetovne javnosti preusmeril v posilstva in druge vojne zločine proti civilistom. Dve desetletji kasneje se še vedno dogajajo grozovite zgodbe, kjer skrajneži zlorabljajo sedem let stara dekleta za vojno obračunavanje. Ob takšnih dejstvih se brez težav sprašujemo o smiselnosti mednarodnih srečanj. Pred nami je dolga pot do popolne enakopravnosti, pri čemer mora biti preprečevanje nasilja na podlagi spola naš osrednji cilj. Kljub temu smo v zadnjih dveh desetletjih dosegli pomemben napredek, s čimer se je izkazala trajna vrednost svetovne konference o ženskah v Pekingu leta 1995.
Od sprejetja pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje je izjemno število deklet doseglo boljši dostop do bolj kvalitetnega izobraževanja kot kdajkoli prej. Število žensk, ki umrejo pri porodu, se je skoraj prepolovilo. Več žensk vodi podjetja, vlade in svetovne organizacije. Te dosežke pozdravljam. Istočasno si moramo ob mednarodnem dnevu žensk priznati, da je bil napredek preveč počasen in neenakomeren. Storiti moramo veliko več, če želimo pospešiti vsesplošen napredek.
Svet se mora združiti v odgovoru na napade na ženske in dekleta s strani nasilnih skrajnežev. Od Nigerije in Somalije do Sirije in Iraka se telesa žensk zlorabljajo kot bojno polje, na katerem se izvajajo specifične in sistematične strategije; pogosto na podlagi narodnosti ali vere. Ženske so žrtve napadov preprosto zato, ker poskušajo uveljaviti svoje pravice do izobraževanja in osnovnih storitev družbe; so žrtve posilstev in zlorabljene kot spolne sužnje; so proti svoji volji dane kot nagrada borcem ali se z njimi trguje znotraj ekstremističnih skupin preko omrežjih trgovine z ljudmi. Zdravnice, medicinske sestre in druge so bile umorjene preprosto zato, ker so izvajale svoj poklic. Zagovorniki človekovih pravic žensk so dovolj pogumni, da se borijo proti takšnim grozodejstvom in vedno znova tvegajo svoje življenje; včasih ga tudi izgubijo.
Sprejeti moramo jasno globalno stališče proti tovrstnim napadom na človekove pravice žensk. Mednarodna skupnost mora svoje ogorčenje prevesti v smiselne ukrepe, kar vključuje humanitarno pomoč, psiho-socialne storitve in druge oblike podpore ter v prizadevanja, da storilci odgovarjajo za svoje zločine. Ker so ženske in dekleta pogosto prve tarče napadov, morajo biti njihove pravice v središču naše strategije, ki cilja rešiti ta vse bolj kompleksen problem. Opolnomočene ženske in dekleta so naše najboljše upanje za trajnostni razvoj družb, ki so prešle določen konflikt. So najboljši generator razvoja, najboljše upanje za spravo ter najboljše varovalo pred radikalizacijo mladih in ponovitvijo ciklov nasilja.
Tudi v družbah, ki živijo v miru, obstaja čisto preveč deklet in žensk, ki so še vedno tarče nasilja v družini, pohabljanja ženskih spolnih organov in drugih oblik nasilja, ki travmatizirajo posameznice in uničujejo celotne družbe. Diskriminacija ostaja velika ovira, ki jo moramo odpraviti. Povečati moramo možnosti žensk v politiki, gospodarstvu in drugih področjih. Spremeniti moramo vzorce razmišljanja, še posebej med moškimi, in le-te spodbuditi, da sami postanejo dejavnik sprememb. Zavedati se moramo, da naložbe v enakopravnost spolov ustvarjajo gospodarski napredek, družbeno in politično vključenost ter druge ugodnosti, ki nato krepijo stabilnost in človekovo dostojanstvo.
Letošnje leto je ključnega pomena za doseganje napredka na področju človekovih pravic žensk. Mednarodna skupnost se močno trudi pri oblikovanju nove agende za trajnostni razvoj, ki bo gradila na dosežkih razvojnih ciljev tisočletja ter oblikovala politike in družbeni kapital za naslednjo generacijo. Če resnično želimo doseči napredek, mora razvojna agenda po letu 2015 dati prioriteto enakopravnosti med spoloma in opolnomočenju žensk. Svet ne bo nikoli uresničil 100 odstotkov svojih ciljev, če 50 odstotkov njenih prebivalk ne more uresničiti svojega polnega potenciala. Ko bomo sprostili moč žensk, bomo zagotovili lepšo prihodnost za vse nas.
* *** *
