Sporočila za javnost

Informativne narave – ni uradni dokument

UNIS/INF/574
6. julij 2021

Naslednjih 18 mesecev je ključnih za svetovno prizadevanje za odpravo negativnih vplivov pandemije in spodbujanje ukrepov za doseganje ključnih globalnih ciljev

Čeprav je pandemija izbrisala desetletja razvoja, prizadevanja pri odzivu kažejo znake obnavljanja globalne zavezanosti pospeševanju napredka ciljev trajnostnega razvoja

New York, 6. julij - Več držav in skupnosti se v luči tega, koliko je pandemija COVID-19 prizadela ljudi po vsem svetu, zaveda, da je treba okrepiti prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja, piše v Poročilu o ciljih trajnostnega razvoja za leto 2021, ki so ga danes objavili Združeni narodi (ZN).

Odločitve in ukrepi, ki bodo sprejeti v naslednjih 18 mesecih, bodo določili, ali bodo načrti za obnovo pandemije usmerili svet v doseganje globalno dogovorjenih ciljev, katerih cilj je spodbuditi gospodarsko rast in socialno blaginjo ob hkratnem varovanju okolja.

Glede na poročilo, ki spremlja svetovna prizadevanja za dosego ciljev trajnostnega razvoja, je COVID-19 povzročil resne motnje v vsakodnevnem življenju. Napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja je bil še pred pandemijo počasen, leta 2020 pa je bilo še dodatnih 119 do 124 milijonov ljudi potisnjenih v revščino. Izgubljenih je bilo 255 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom, število ljudi, ki trpijo zaradi lakote, ki je naraščalo že pred pandemijo, pa se je povečalo za 83 do 132 milijonov.

Pandemija je razkrila in okrepila neenakosti znotraj in med državami. Od 17. junija 2021 je bilo v Evropi in Severni Ameriki na vsakih 100 ljudi uporabljenih približno 68 cepiv v primerjavi z manj kot dvema cepivoma na 100 ljudi v podsaharski Afriki. Zaradi pandemije bo v naslednjem desetletju do 10 milijonov več deklet ogroženih zaradi prisilnih porok v mladoletnosti. Propad mednarodnega turizma je nesorazmerno prizadel majhne otoške države v razvoju.

Upočasnitev gospodarske rasti leta 2020 ni pripomogla k upočasnitvi podnebnih sprememb. Koncentracije glavnih toplogrednih plinov so se še naprej povečevale, medtem ko je bila svetovna povprečna temperatura približno 1,2 stopinje Celzija višja glede na predindustrijsko raven, kar je nevarno blizu meje 1,5 stopinje Celzija, določene v Pariškem sporazumu.

Svetovni tokovi neposrednih tujih naložb so se leta 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanjšali za 40 odstotkov. Pandemija je prinesla ogromne finančne izzive, zlasti za države v razvoju, in znatno povečala dolžniške stiske.

Agenda 2030, ki so jo leta 2015 sprejele vse države članice ZN, daje skupen načrt za mir in blaginjo ljudi in planeta sedaj ter v prihodnje. Bistvo Agende 2030 je 17 ciljev za izboljšanje zdravja in izobraževanja, zmanjšanje neenakosti in spodbujanje gospodarske rasti, medtem ko se spopadamo s podnebnimi spremembami in si prizadevamo za ohranitev oceanov in gozdov.

Da se bodo cilji trajnostnega razvoja vrnili na pravo pot, morajo po navedbah poročila vlade, mesta, podjetja in industrije sprejeti nizkoogljične, odporne in vključujoče razvojne poti, ki bodo zmanjšale izpuste ogljika, ohranile naravne vire, ustvarile boljša delovna mesta, spodbujale enakopravnost spolov in se spoprijele z naraščajočo neenakostjo.

“Smo v kritičnem obdobju zgodovine človeštva. Odločitve in ukrepi, ki jih sprejemamo danes, bodo imeli pomembne posledice za prihodnje generacije,” je dejal podsekretar ZN za ekonomske in socialne zadeve Liu Zhenmin. “Iz pandemije se bomo naučili, kako se bomo lahko spoprijeli s sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Izkoristimo ta trenutek, da skupaj naredimo desetletje delovanja, preoblikovanja in obnove za dosego ciljev trajnostnega razvoja in Pariškega podnebnega sporazuma.”

Prizadevanja za spopad s pandemijo so pokazala tudi izjemno prilagodljivost skupnosti, odločne ukrepe vlad, hitro širitev socialne zaščite, pospešitev digitalne preobrazbe in edinstveno sodelovanje pri razvoju cepiv ter zdravil v rekordnem času. Po navedbah poročila gre za trdne temelje za nadaljnji napredek pri uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja.

Nekaj dodatnih dejstev in številk:

  • Stopnja skrajne revščine na svetu se je prvič po letu 1998 zvišala iz 8,4 % v letu 2019 na 9,5 % v letu 2020.
  • Med 1. februarjem in 31. decembrom 2020 so vlade po vsem svetu napovedale več kot 1.600 ukrepov socialne zaščite, ki so večinoma kratkoročni ukrepi za blažitev krize zaradi epidemije COVID-19.
  • Pandemični šoki bodo verjetno povzročili več zaostajanja v rasti, kar že prizadene več kot enega od petih otrok.
  • Pandemija je ustavila ali izničila napredek na področju zdravstva, kar predstavlja večjo grožnjo od same bolezni. Približno 90 % držav še vedno poroča o eni ali več motnjah v bistvenih zdravstvenih storitvah.
  • Vpliv pandemije COVID-19 na šolanje je "generacijska katastrofa." Dodatnih 101 milijona otrok in mladine je padlo pod najnižjo stopnjo bralne usposobljenosti, kar je izničilo dosežke v izobraževanju, ki so bili doseženi v zadnjih dveh desetletjih.
  • Pandemija COVID-19 je negativno vplivala na napredek pri enakopravnosti spolov: okrepilo se je nasilje nad ženskami in dekleti; število porok mladoletnic se bo povečalo, ženske pa so utrpele nesorazmeren delež izgube zaposlitve in povečala se je količina gospodinjskih opravil.
  • 759 milijonov ljudi je ostalo brez elektrike, tretjina svetovnega prebivalstva pa leta 2019 ni imela čistih goriv in tehnologij za kuhanje.
  • Poteka gospodarsko okrevanje, v katerem vodita Kitajska in ZDA, vendar za številne druge države pričakujemo, da se gospodarska rast ne bo vrnila na predpandemično raven pred letoma 2022 ali 2023.
  • Svet ni dosegel ciljev za leto 2020 glede zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti in izgube 10 milijonov hektarjev gozda vsako leto med letoma 2015 in 2020.
  • Medtem ko se je neto uradna razvojna pomoč v letu 2020 povečala na skupno 161 milijard dolarjev, to še vedno ne dosega tistega, kar je potrebno za odziv na krizo COVID-19 in izpolnitev že dolgo zastavljenega cilja 0,7 % bruto nacionalnega dohodka.
  • Leta 2020 je 132 držav in ozemelj poročalo, da uvajajo nacionalni statistični načrt, 84 pa jih je imelo načrte, ki so bili v celoti financirani. Le 4 od 46 najmanj razvitih držav je poročalo, da imajo v celoti financirane državne statistične načrte.

Po navedbah poročila bodo prizadevanja za okrevanje odvisna tudi od razpoložljivosti podatkov za oblikovanje politike. Zagotavljanje zadostnih sredstev za zbiranje podatkov, tako z uporabo mednarodnih kot domačih virov, bo ključnega pomena za ta prizadevanja.

Poročilo o ciljih trajnostnega razvoja za leto 2021 lahko najdete na:

https://unstats.un.org/sdgs/report/2021/

Tiskovna konferenca

Tiskovna konferenca, kjer bo predstavljeno poročilo, bo potekala 6. julija neposredno po opoldanskem brifingu, približno ob 12:15 EDT, in bo prenašana prek spletne strani http://webtv.un.org/.

***

POROČILO O CILJIH TRAJNOSTNEGA RAZVOJA

Letna poročila vsebujejo pregled dosedanjih svetovnih prizadevanj za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja, izpostavljajo področja napredka in poudarjajo kje je treba sprejeti več ukrepov za dosego teh ciljev. Pripravlja jih Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve, pri čemer sodelujejo mednarodne in regionalne organizacije ter sistem agencij, skladov in programov ZN. Poročilom prispeva tudi več nacionalnih statističnih uradov ter strokovnjakov iz civilne družbe in akademskega sveta.

* *** *

KONTAKT ZA MEDIJE

Oddelek ZN za globalne komunikacije
Dan Shepard  | +1 212 963 9495| shepard[at]un.org

Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve
Yongyi Min  | +1 212 963 9293  | min3[at]un.org