Informativne narave – ni uradni dokument
UNIS/INF/586
14. november 2022
Svetovno prebivalstvo bo sredi novembra doseglo 8 milijard, kar je dokaz znanstvenih dosežkov in izboljšav na področju prehrane, javnega zdravja in higiene. Toda, medtem ko se naša človeška družina povečuje, postaja tudi bolj razdeljena.
Na milijarde ljudi se prebija skozi življenje; na stotine milijonov se sooča z lakoto in celo skrajno lakoto. Rekordno število ljudi se seli in išče priložnosti ter olajšanje od dolgov in stisk, vojn in podnebnih katastrof.
Če ne premostimo velikega prepada med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, se pripravljamo na svet z 8 milijardami prebivalcev, ki bo poln napetosti in nezaupanja, kriz in konfliktov.
Dejstva govorijo zase. Peščica milijarderjev nadzoruje toliko bogastva kot najbolj revna polovica sveta. En odstotek najbolj bogatih na svetu si priskrbi petino svetovnega dohodka, medtem ko lahko ljudje v najbolj bogatih državah pričakujejo, da bodo živeli do 30 let dlje od tistih v najbolj revnih. Ko je svet v zadnjih desetletjih postal bolj bogat in zdrav, so se te neenakosti še povečale.
Poleg teh dolgoročnih trendov pospešena podnebna kriza in neenakomerno okrevanje po pandemiji COVID-19 pospešujeta te neenakosti. Gremo naravnost v podnebno katastrofo, medtem ko emisije in temperature še naprej naraščajo. Poplave, neurja in suše uničujejo države, ki h globalnemu segrevanju niso prispevale skoraj nič.
Vojna v Ukrajini prispeva k trenutni prehrambeni, energetski in finančni krizi, ki najbolj prizadenejo prav gospodarstva v razvoju. Še več, te neenakosti najbolj prizadenejo ženske in dekleta ter marginalizirane skupine, ki so že tako žrtve diskriminacije.
Številne države globalnega juga se soočajo z velikimi dolgovi, naraščajočo revščino in lakoto ter vse večjimi vplivi podnebne krize. Imajo malo možnosti za vlaganje v trajnostno okrevanje po pandemiji, prehod na obnovljive vire energije ali izobraževanje in usposabljanje za digitalno dobo.
Jeza in zamere do razvitih držav dosegajo prelomno točko.
Strupene delitve in pomanjkanje zaupanja povzročajo zamude in zastoje pri številnih vprašanjih, in sicer od jedrske razorožitve do terorizma in svetovnega zdravja. Zajeziti moramo te škodljive trende, popraviti medsebojne odnose in najti skupne rešitve za naše skupne izzive.
Prvi korak je priznanje, da je ta ubežna neenakost izbira in da so razvite države odgovorne za obrat. Začnemo lahko že ta mesec na podnebni konferenci ZN v Egiptu (COP27) in vrhu G20 na Baliju.
Upam, da bo na COP27 sklenjen zgodovinski pakt o podnebni solidarnosti, v okviru katerega se bodo razvita in razvijajoča gospodarstva združila okoli skupne strategije. Hkrati upam, da bodo združila še svoje zmogljivosti in vire v korist človeštva. Bogatejše države morajo ključnim gospodarstvom v vzponu zagotoviti finančno in tehnično podporo za prehod stran od fosilnih goriv. To je naše edino upanje za doseganje naših podnebnih ciljev.
Hkrati voditelje na COP27 še pozivam, da se dogovorijo o časovnem načrtu in institucionalnem okviru za nadomestilo državam globalnega juga za izgubo in škodo v povezavi s podnebjem. Ta škoda že povzroča ogromno trpljenja.
Vrh G20 na Baliju bo priložnost za obravnavo stisk držav v razvoju. Gospodarstva G20 sem pozval, da sprejmejo paket spodbud, ki bo vladam globalnega juga zagotovil naložbe in likvidnost ter obravnaval odpis dolga in prestrukturiranje.
Medtem ko si prizadevamo za ukrepanje v zvezi s temi srednjeročnimi izzivi, nenehno sodelujemo z vsemi zainteresiranimi stranmi, da bi ublažili svetovno prehransko krizo.
Pobuda za črnomorsko žito je bistveni del teh prizadevanj. Pomagala je stabilizirati trge in znižati cene hrane. Vsak delček odstotka lahko zmanjša lakoto in reši življenja.
Hkrati si prizadevamo, da lahko ruska gnojila pridejo na svetovne trge, ki jih je vojna močno prizadela. Cene gnojil so tudi do trikrat višje kot pred pandemijo. Riž, ki je najbolj zaužita osnovna hrana na svetu, je pridelek, ki bo najbolj prizadet.
Odstranitev preostalih ovir za izvoz ruskih gnojil je bistven korak k svetovni prehranski varnosti.
Toda med vsemi temi resnimi izzivi je nekaj dobrih novic.
Naš svet osmih milijard bi lahko prinesel ogromne priložnosti za nekatere najbolj revne države, kjer je rast prebivalstva največja.
Relativno majhne naložbe v zdravstveno varstvo, izobraževanje, enakost spolov in trajnostni gospodarski razvoj bi lahko ustvarile dober krog razvoja in rasti ter ključno preoblikovale gospodarstva in življenja.
V nekaj desetletjih bi lahko današnje najbolj revne države postale motorji trajnostne in zelene rasti ter blaginje v teh delih sveta.
Nikoli ne stavim proti človeški iznajdljivosti in močno verjamem v človeško solidarnost. V teh težkih časih bi bilo dobro, če bi se spomnili besed enega najbolj modrih opazovalcev človeštva, Mahatme Gandhija: "Svet ima dovolj za potrebe vseh - vendar ne za pohlep vseh."
Veliki globalni srečanji tega meseca morata biti priložnost za začetek premagovanja razkolov in ponovne vzpostavitve zaupanja, ki temelji na enakih pravicah in svoboščinah vsakega posameznega člana naše osem milijard velike človeške družine.
* *** *
António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov
Različica tega članka je bila objavljena v DNEVNIKU, dne 14.11.2022
