Na dan objave poročila o doseganju milenijskih razvojnih ciljev (MRC) za leto 2010 je na Dunaju potekala tiskovna konferenca. Direktor Informacijske službe ZN na Dunaju, Maher Nasser, je ob tem izpostavil napredek, ki je bil dosežen pri uresničevanju MRC, hkrati pa je opozoril na področja, kjer moramo zadeve pospešiti, če želimo cilje v naslednjih petih letih tudi doseči.
V njegovi predstavitvi poročila je g. Nasser podrobno opisal uspehe pri doseganju MRC, pri čemer je podatke črpal iz novega poročila. Pojasnil je, da kljub zadnjim zastojem svet uresničuje cilj zmanjševanja revščine, pri čemer bi se razširjenost revščine še bolj zmanjšala, če ne bi nastopila zadnja svetovna finančna kriza.
Eden izmed velikih uspehov je izboljšanje vključenosti v osnovnošolsko izobraževanje, le 10 odstotkov pa nas loči od tega, da bi bila vključenost univerzalna. Veliko je k temu prispevala ukinitev šolnin v nekaterih državah, kot primer a lahko vzamemo Burundi, kjer se je vključenost v osnovno šolo potrojila. Velik uspeh je bil dosežen tudi pri zmanjševanju števila smrti zaradi malarije in zmanjševanju števila smrti otrok mlajših od pet let. Širjenje virusa HIV se je sicer ustalilo, vendar število novih okužb še vedno presega sicer naraščajoče zagotavljanje dostopa do zdravljenja virusa.
Gospod Nasser je opozoril, da je varna pitna voda še vedno razkošje za veliko število ljudi po svetu. Po drugi strani pa poročilo navaja, da se milenijski cilj, ki predvideva razpolovitev števila ljudi brez trajnega dostopa do varne pitne vode in osnovnih sanitarnih sistemov, sedaj zdi realno dosegljiv.
Gospod Nasser je izpostavil, da skoraj polovica prebivalcev sveta nima dostopa do osnovnih sanitarnih sistemov, pri čemer je citiral izsledke študije Univerze ZN, ki je pokazala, da ima v Indiji več ljudi dostop do mobilne telefonije kot do stranišča.
Gospod Nasser je tudi govoril o neenakem dostopu do storitev, še posebej pa o razlikah med podeželskim in urbanim prebivalstvom, med moškimi in ženskami ter med bogatimi in revnimi.
Poudaril je pomembnost razvitih držav, da naredijo več pri doseganju MRC, še posebej pa pri uresničevanju njihovih obvez glede povečevanja svoje uradne razvojne pomoči in razširjenosti pravične trgovine. Med vsemi državami donatoricami cilj doseganja 0,7 odstotka BNP za razvojno pomoč za leto 2009 izpolnjujejo le Danska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška in Švedska.
Posebni pomočnik generalnega direktorja Organizacije Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Ole Lundby, je na tiskovni konferenci povedal, da zastoji pri uresničevanju MRC zaradi finančne krize niso nobeno presenečenje. Zaveda se, da tudi pot naprej ne bo lahka.
Gospod Lundby je povedal, da je bila iz perspektive UNIDO gospodarska rast ključna pri zmanjševanju revščine in doseganju trajnostnega razvoja. Glede uresničevanja MRC je UNIDO osredotočen na zmanjševanje revščine (prvi cilj), opolnomočenje žensk (tretji cilj), trajnostni razvoj (sedmi cilj) in vzpostavljanje globalnega partnerstva za razvoj (osmi cilj).
Glede zmanjševanja revščine UNIDO v državah v razvoju pomaga razvijati podjetništvo in ljudi usposablja na področju kmetijstva. Organizacija ima posebne programe, ki omogočajo ekonomsko opolnomočenje žensk in spodbujajo enakost med spoloma na področju dela. Gospod Lundby je še pojasnil, da UNIDO tudi pomaga razviti čistejšo industrijsko proizvodnjo.
Povedal je, da je večina MRC socialnih ciljev, pri čemer se le malo omenja gospodarsko rast. Gospod Lundby je nato izpostavil, da bi v bodoče morali zasledovati cilj razvoja osnovnih pogojev za doseganje trajnostne gospodarske rasti v državah v razvoju, saj le tako bodo le-te sposobne plačevati za lasten socialni sektor, kot na primer za zdravstvo in izobraževanje.
Predlagal je, da preučimo, kateri so bili faktorji uspeha, ki so nekatere države pripeljali iz držav v razvoju v srednje razvite države. Takšne zgodbe o uspehu najdemo v vzhodni in južni Aziji ter nekaterih afriških državah. Iz njihovih uspešnih razvojnih strategij se lahko marsikaj naučimo.
Direktor Informacijske službe ZN se je vključil pri zadnjem komentarju, ki ga je podal g. Lundby, in poudaril osem ukrepov, ki jih je izpostavilo poročilo Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) iz začetka tega meseca. Nosi naslov 'Mednarodna ocena - kaj je potrebno storiti za uresničitev MRC do leta 2015?'. Poročilo poudarja državne strategije razvoja, spodbujanje vključujoče gospodarske rasti, povečevanje javnih naložb v izobraževanje, zdravstvo, dostop do varne pitne vode, sanitarne sisteme in infrastrukturo, višjo raven ciljnega posredovanja države, vključno s socialnim varstvom in zaposlitvenimi programi, povečevanje naložb za ženske in dekleta, širjenje dostopa do alternativnih energij in spodbujanje nizkoogljičnega razvoja, pospeševanje mobilizacije domačih virov za financiranje MRC, izpolnjevanje obvez po zagotavljanju uradne razvojne pomoči in izboljševanje njene predvidljivosti ter učinkovitosti.
Vodja oddelka za zmanjševanje revščine pri Regionalnem centru UNDP za Evropo in Skupnost neodvisnih držav, Balazs Horvath, je na tiskovni konferenci povedal, da MRC razume kot splošne prioritete za človeški razvoj, ki se vse med seboj povezujejo in osredotočajo na rezultate. Gospod Horvath je poudaril nujnost politične volje pri doseganju MRC, hkrati pa moramo razmišljati, kaj se bo zgodilo po letu 2015, ki pomeni ciljno leto za uresničitev MRC.
Gospod Horvath regionalno pokriva srednjo in jugovzhodno Evropo, Skupnost neodvisnih držav in Gruzijo, za regijo pa opaža, da ima širok spekter razvoja. V njegov domet padejo tudi države kot so Slovenija, ki ima podoben življenjski standard kot Avstrija, in Tadžikistan, ki se lahko bolj primerja z državami podsaharske Afrike. Omenjeno regijo je zelo močno prizadela svetovna finančna kriza, in sicer bolj kot katero koli regijo na svetu. Posledice bodo občutne še več let.
V regiji se je povečala stopnja revščine, neenakost pa je krepko poskočila, kar ima resne socialne posledice. Prehranska varnost zna biti problem v nekaterih državah osrednje Azije, zato moramo povečati produktivnost kmetijstva, urediti sistem beleženja določene zemljiške posesti in se lotiti problema dostopa do varne pitne vode.
Gospod Horvath je poudaril, da bi vsaka država morala imeti svojo nacionalno razvojno strategijo.
Pri tem še dodaja, da se količina razvojne pomoči do leta 2015 najverjetneje ne bo podvojila, zato je toliko bolj nujno, da se ta pomoč uporabi čim bolj učinkovito. Države donatorice bi se morale med seboj uskladiti pri zagotavljanju pomoči, dodatno pa bi se moralo iskati nove donatorje med zasebniki in državami s srednje visokimi dohodki, kot so Kitajska, Rusija in Indija.
Kot odgovor na vprašanje je g. Lundby zanikal, da so bili cilji zastavljeni preveč ambiciozno. "Otrok, ki strada, nima veliko potrpljenja," je poudaril. Razvite države morajo držati svoje obljube glede prenosa sredstev v države v razvoju, slednje pa morajo zagotoviti dobro vladanje in vodstvo. Direktor Informacijske službe ZN je izpostavil, da je poleg povečevanja učinkovitosti razvojne pomoči tudi potrebno odpravljati korupcijo in zagotoviti ustrezno porabo pomoči. Gospod Lundby je tudi povedal, da včasih primanjkuje holističen pristop pri uresničevanju MRC. Poudaril je, da bi nam pomagalo, če bi jih razumeli kot med seboj odvisne in prepletene.
Gospod Horvath je vlogo zasebnega sektorja in nevladnih organizacij poudaril kot pomembno pri odgovoru na vprašanje o vlogi pravične trgovine. Revni so bili močno prizadeti zaradi svetovne finančne krize, hkrati pa niso imeli blazine, ki bi ublažila udarec krize. Najbolj revni bodo potrebovali kar nekaj časa, da si bodo opomogli.
Med publiko je bilo tudi vprašanje o vlogi kolonializma. Gospod Lundby in Nasser sta omenila, da se v velikem številu držav še danes čuti negativne vplive dediščine kolonializma in razlikovanje med ljudmi. Veliko konfliktov bi lahko razumeli kot del te dediščine, med drugim tudi tistega, ki je izbruhnil leta 1994 v Ruandi. Sedaj pa je pomembno, da se ozremo v prihodnost in Ruando vidimo v njeni pozitivni luči kljub groznim dogodkom, saj je država doživela izjemen razvoj. Gospod Lundby je povedal, da se moramo osredotočiti na vzroke, ki so pripeljali do uspeha, hkrati pa krepiti dobro vladanje in vodstvo.
Za več informacij o doseganju milenijskih razvojnih ciljev in o poročilo obiščite: www.un.org/millenniumgoals
