"Svet moram sprejeti takšen, kot je, vendar se moram zavzemati za takšnega, kot bi moral biti," je nedavno povedal namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Jan Eliasson občinstvu na Dunaju. V svojem govoru je izpostavil, da moramo biti tako realisti kot idealisti, če želimo doseči svoje cilje. Na interaktivni razpravi je govoril o izzivih, s katerimi se Združeni narodi (ZN) soočajo v 21. stoletju na področju miru, razvoja in človekovih pravic. Razpravo sta organizirala Mednarodni mirovni inštitut in Diplomatska akademija na Dunaju.
V njegovem osrednjem govoru se je osredotočil na nove štiri glavne trende in tri izzive ZN. Prvič; po mnenju namestnika generalnega sekretarja prihaja do jasnega geopolitičnega in geoekonomskega premika proti vzhodu. Vzpostavljajo se novi centri moči. Drugič; skrb za okolje in boj proti podnebnim spremembam sta vse bolj pomembna tema v današnjem svetu. Tretjič; v komunikacijskem in informacijskem sektorju poteka velika revolucija, zato ljudje težko kaj skrivajo pred svetom. Četrtič; v tem stoletju bomo priča velikemu opolnomočenju žensk. Ko je govoril o treh izzivih, je omenil razmere v Siriji, razvojno agendo po letu 2015 in kršitve človekovih pravic.
Poudaril je potrebo po mednarodnem sodelovanju, saj globalna agenda presega nacionalne meje kot še nikoli doslej. Nemogoče je govoriti o vprašanjih, kot so na primer podnebne spremembe in migracije, le na nacionalni ravni. Prav tako je poudaril nujo, da se ZN enakopravno povežejo z drugimi akterji, ki sodelujejo pri reševanju aktualnih težav človeštva: "Probleme današnjega časa ni mogoče rešiti le znotraj ZN. Potrebno jih je spraviti pred parlamente, vlade, civilno družbo, zasebni sektor, akademsko in znanstveno skupnost ter možganske truste. Ne sme se nam zgoditi, da delujemo navpično. Dokler se bomo povezovali horizontalno, bomo dosegali napredek."
V zvezi s Sirijo je namestnik generalnega sekretarja Eliasson omenil, da obstaja tveganje vojaškega zaostrovanja. Dodatna težava je prepoznavanje dejanske opozicije za oblikovanje delegacije za pogajanja s sirsko vlado.
Od razvojne agende po letu 2015 pričakuje stalno osredotočenost na izkoreninjenje revščine, vendar hkrati tudi poudarek na trajnostnem razvoju. Jan Eliasson močno verjame v institucije. Povedal je, da je bila njegova domovina Švedska leta 1920 ena od najbolj revnih držav v Evropi, vendar je zaradi trdnega in pravičnega izobraževalnega sistema, dobre infrastrukture in močnih institucij v državi uspela doseči sedanjo raven razvoja. "Ni miru brez razvoja in ni razvoja brez miru, hkrati pa ni miru in razvoja brez spoštovanja človekovih pravic," je opozoril občinstvo. V zvezi s kršitvami človekovih pravic je nadaljeval: "Če pogledate svet okoli sebe, vidite razmah brutalnosti. Odločno se moramo zavzeti, da to spremenimo. Če se bodo stvari tako nadaljevale, bomo na svetu ustvarili toliko sovraštva, da bomo preprosto otrpnili."
Namestnik generalnega sekretarja je še posebej zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer v Jordaniji in Libanonu, kjer begunska kriza močno ogroža lokalno infrastrukturo. Poudaril je, da je potrebno podpreti obe državi: "Trenutno je najbolj pomembno poskrbeti, da se spor ne razširi v Libanon in Jordanijo. Združeni narodi so razglasili največji humanitarni poziv doslej, s katerim se želi zagotoviti humanitarno pomoč za Libanon in Jordanijo. Na primer, v Bejrutu so šole, zdravstvene klinike in trg dela prenatrpani. V nevarnosti je vsa infrastruktura".
Namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson je v času njegovega tridnevnega obiska na Dunaju sodeloval na 13. konferenci Zavezništva na visoki ravni na področju preprečevanja trgovine z ljudmi. Konferenca je potekala 25. junija pod naslovom "Ukradena življenja, ukraden denar: cena sodobnega suženjstva". Organizirala jo je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Sodeloval je tudi pri uradni objavi svetovnega poročila o drogah za leto 2013. V ta namen je 26. junija potekala posebna seja Komisije ZN za droge. V času njegovega obiska je potekala še konferenca o človekovih pravicah "Dunaj+20", kjer je bil med govorniki. S konferenco, ki je potekala 27. in 28. junija, se je proslavilo 20. obletnico Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR).
