"Medtem ko še naprej stremimo po svetu, ki priznava pravice vseh ljudi, Dunajska deklaracija in akcijski program, ki sta bila sprejeta na Svetovni konferenci o človekovih pravicah leta 1993 na Dunaju, še vedno določata agendo za večino našega dela. Deklaracija je privedla do zgodovinskega napredka pri krepitvi in varstvu človekovih pravic. Za zadnjih 40 let predstavlja najbolj pomemben krovni dokument na področju človekovih pravic," je dejala Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Navi Pillay. "Deklaracija in akcijski program sta kristalizirala načelo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, medsebojno odvisne in povezane. Pojem univerzalnosti se je trdno zasidral, države pa so zavezane, da človekove pravice uveljavljajo za vse ljudi, ne glede na politični, gospodarski in kulturni sistem," dodaja ga. Pillay.
Letos je 20. obletnica Svetovne konference o človekovih pravicah, ki je potekala od 14. do 25. junija 1993 na Dunaju. Takrat se je zbralo več kot 10.000 predstavnikov držav, Združenih narodov (ZN) in svetovne civilne družbe. Konferenca je pomembno prispevala k novi svetovni ureditvi na področju človekovih pravic. Sprejela sta se Dunajska deklaracija in akcijski program ter ustanovil Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice.
Obletnica se je zaznamovala s strokovno konferenco na visoki ravni, ki je potekala 27. in 28. junija 2013 na Dunaju. Organiziralo jo je avstrijsko Zvezno ministrstvo za evropske in mednarodne zadeve v sodelovanju z Uradom visokega komisarja ZN za človekove pravice (OHCHR), Inštitutom Ludwiga Boltzmanna za človekove pravice (BIM) in Evropskim centrom za usposabljanje in raziskovanje na področju demokracije in človekove pravic na Univerzi v Gradcu (UNI-ETC).
Konferenco sta odprla avstrijski podkancler in zunanji minister Michael Spindelegger in visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay. Na otvoritveni slovesnosti je še spregovoril namestnik generalnega sekretarja ZN Jan Eliasson. Zbralo se je več kot sto strokovnjakov iz vseh regij, da proslavijo dosežke zadnjih dveh desetletij po Svetovni konferenci. Hkrati so analizirali izzive, ki ležijo pred nami. Številni udeleženci konference 'Dunaj+20' so bili prisotni že na Svetovni konferenci o človekovih pravicah leta 1993. Med drugim tudi Navi Pillay, visoka komisarka ZN za človekove pravice, ki je na Svetovni konferenci leta 1993 predstavljala aktivistično skupino žensk iz Južne Afrike. Konferenca je bila osredotočena na tri ključna področja:
Rezultate strokovne konference in akcijsko usmerjena priporočila iz prej naštetih tem bo država Avstrija predstavila Svetu ZN za človekove pravice in Generalni skupščini ZN kasneje v letu 2013.
Jan Eliasson je poudaril dosežen napredek, vendar tudi opozoril na povezavo med človekovimi pravicami in drugimi dejavniki: "Ni miru brez razvoja in ni razvoja brez miru, hkrati pa ni miru in razvoja brez spoštovanja človekovih pravic. Če pogledate svet okoli sebe, vidite razmah brutalnosti. Odločno se moramo zavzeti, da to spremenimo. Če se bodo stvari tako nadaljevale, bomo na svetu ustvarili toliko sovraštva, da bomo preprosto otrpnili. Gospod Eliasson je še dodal: "Probleme današnjega časa ni mogoče rešiti le znotraj ZN. Potrebno jih je spraviti pred parlamente, vlade, civilno družbo, zasebni sektor, akademsko in znanstveno skupnost ter možganske truste. Ne sme se nam zgoditi, da delujemo navpično. Dokler se bomo povezati horizontalno, bomo dosegali napredek."
