Organizacija združenih narodov

UNIS/INF/239
20. septembra 2007

Potreba po novem globalnem sporazumu o podnebnih spremembah

Osnovni podatki:

Kot skromen prvi korak v pravo smer je Kjotski protokol iz leta 1997 že pomagal pri stabilizaciji in v nekaterih primerih zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v številnih industrializiranih državah po svetu. Vendar se ciljne ravni zmanjšanja izpustov, ki jih uvaja Kjotski protokol, nanašajo samo na skupino 36 industrializiranih držav in pokrivajo le del globalnih izpustov toplogrednih plinov. Prvo obdobje obvez Kjotskega protokola se izteče po letu 2012.

Hitra rast izpustov tako razvitih držav kot tudi držav v razvoju bo izničila zmanjšanje izpustov, ki jo je dosegla skupina industrializiranih držav, ki so ratificirale Kjotski protokol. Brez obširnega novega sporazuma bo težko obvladati izpuste visoko industrializiranih držav in rastočih novih gospodarstev. Zato je nujno pospešiti pogajanja za globalni sporazum po letu 2012.

Ciljne ravni zmanjšanja izpustov Kjotskega protokola za industrializirane države potečejo po letu 2012. Vendar zmanjšanje izpustov po Kjotskem protokolu pokriva le del globalnih izpustov toplogrednih plinov. Izpusti visoko industrializiranih držav so na nevzdržni ravni in izpusti gospodarstev v tranziciji (in ne samo držav nekdanje Sovjetske zveze) so se po letih upadanja ponovno zvišali. In medtem ko so izpusti na prebivalca v državah v razvoju nizki v primerjavi z industrializiranimi državami, se moramo posvetiti hitremu porastu izpustov iz velikih rastočih gospodarstev v okviru novega globalnega sporazuma skupaj z izpusti držav v razvoju.

Z vse več znanstvenimi dokazi o podnebnih spremembah in njihovih vplivih narašča tudi občutek nujnosti močnejšega mednarodnega odziva. Čeprav se prvo obdobje obvez Kjotskega protokola ne začne do leta 2008, se moramo o novem sporazumu o podnebnih spremembah sporazumeti kmalu.

Zapletenosti

Ranljivost držav v razvoju - Države v razvoju imajo nižje dohodke kot industrializirane države in so zato bolj občutljive na vplive podnebnih sprememb in imajo manjšo zmogljivost prilagajanja na te vplive kot razvite države. Medtem ko skupni izpusti držav v razvoju naraščajo, so ravni izpustov na prebivalca veliko nižje od ravni v industrializiranih državah. Absolutno gledano je raven izpustov večine držav v razvoju zelo nizka. Naslednji globalni sporazum mora upoštevati potrebe držav v razvoju in obenem varovati ekonomske interese industrializiranih držav.

Potrebno je občutno zmanjšati izpuste - Izpusti toplogrednih plinov bodo leta 2030 porasli za 25 do 90 odstotkov glede na leto 1990. Občutno zmanjšanje izpustov brez negativnih učinkov za svetovno gospodarstvo je mogoče z hitrim in pomembnim napredkom in uporabo podnebju prijaznih tehnologij - obnovljive energije in novih tehnologij, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika. Te tehnologije bodo povečale možnosti za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in tako tudi za mednarodno sodelovanje.

Osnovne pogajalske točke

Možne teme za pogajanja - Sicer je še prezgodaj za napovedi o obliki prihodnjega sporazuma o podnebnih spremembah, vendar je možno določiti vodilna načela in teme, ki naj bi jih vključeval razširjeni režim. Sprejetje močnega multilateralnega sporazuma - ki bo določal pot ukrepov na področju podnebnih sprememb za naslednja desetletja - do leta 2009 predstavlja neznanski izziv, vendar je mogoče najti razumni časovni načrt. Konferenca o podnebnih spremembah, ki bo decembra 2007 potekala na Baliju, nudi priložnost za velik napredek pri obširnem dnevnem redu o politiki podnebnih sprememb za obdobje po letu 2012. Osnovna načela bi morala biti vzpostavljena v letu 2008, svetovna skupnost pa bi morala sprejeti sporazum do leta 2009, če naj bo ta ratificiran do leta 2012.

Režim podnebnih sprememb po letu 2012 mora biti razširjen tako, da bo upošteval vse vidike globalne rešitve problema, vključno z:

• dolgoročnim globalnim odzivom, ki naj bo v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji in združljiv z dolgoročnimi potrebami načrtovanja vlaganj poslovnega sektorja;
• temeljitim zmanjšanjem izpustov industrializiranih držav, ki morajo biti še naprej na čelu prizadevanj v skladu z njihovo zgodovinsko odgovornostjo in ekonomskimi zmožnostmi;
• nadaljnjo vključenostjo držav v razvoju, še posebej tistih, katerih izpusti že prispevajo ali bodo v bližnji prihodnosti pomembno prispevali k vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju;
• spodbudami državam v razvoju, da omejijo svoje izpuste, in pomočjo pri prilagoditvi na posledice podnebnih sprememb in obenem pri zaščiti družbenogospodarske rasti in zmanjšanju revščine;
• prilagodljivost s pomočjo okrepljenega trga ogljika za zagotovitev najbolj cenovno učinkovite implementacije in za sprostitev sredstev, ki so potrebna za zagotovitev spodbud državam v razvoju.

Začetki - Skupina industrializiranih držav G8 je skupaj s petimi državami v razvoju - Brazilijo, Kitajsko, Indijo, Mehiko in Južno Afriko - pozvala k aktivnemu in konstruktivnemu sodelovanju pri pogajanjih o obsežnem sporazumu na konferenci na Baliju. To leto svetu nudi priložnost za konstruktivno sodelovanje v multilateralni razpravi o podnebnih spremembah pod okriljem Združenih narodov in za skupno oblikovanje učinkovitega in pravičnega sporazuma, ki bi upošteval vse utemeljene interese in skrbi.

Dogodek na visoki ravni v okviru Združenih narodov - Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki-moon sklicuje neformalni dogodek na visoki ravni 24. septembra 2007 v New Yorku, dan pred splošno razpravo v Generalni skupščini, za pospešitev izmenjave mnenj in obuditev politične volje za konferenco na Baliju. Dogodek, čeprav neformalen, bi naj znova potrdil pomembnost razprave o podnebnih spremembah v okviru globalnega foruma in ponudil priložnost za vključitev vseh držav v multilateralni proces.

* *** *