Informativne narave - ni uradni dokument
UNIS/INF/429
2. november 2011
Poročilo o človekovem razvoju za leto 2011 opozarja, da okoljski trendi ogrožajo revne
Poročilo navaja, da pasivnost na področju podnebnih sprememb in uničevanje habitatov ogroža dobrobit ljudi in prizadevanja za izboljšanje ravni dohodkov v državah v razvoju.
Razlike v porazdelitvi dohodkov in razlike med spoloma so povezane z okoljskimi problemi.
KOPENHAGEN, 2. november (Informacijska služba ZN) - Po projekcijah poročila o človekovem razvoju za leto 2011, ki ga je danes objavil Program Združenih narodov za razvoj (UNDP), obstaja verjetnost, da se lahko do sredine tega stoletja napredek v najbolj revnih državah sveta ustavi ali celo obrne. Če želimo to preprečiti, je potrebno odločno ukrepati in upočasniti podnebne spremembe, preprečiti nadaljnjo okoljsko škodo ter zmanjšati globoko neenakosti znotraj držav in med njimi.
Poročilo za 2011, z naslovom Trajnost in pravičnost: boljša prihodnost za vse, trdi, da lahko na najbolj pošten in učinkovit način dosežemo okoljsko trajnost, če hkrati tudi dosegamo napredek v zdravstvu, šolstvu in dohodkih ter zmanjšujemo razlike med spoloma. Nujni so tudi globalni ukrepi pri proizvodnji energije in varstvu ekosistemov. Poročilo je danes v Kopenhagnu v imenu UNDP objavila Helen Clark, skupaj z dansko premierko Helle Thorning-Schmidt. Nova danska vlada se je med drugim zavezala, da bo zmanjšala emisije CO2 za izjemnih 40 odstotkov v naslednjih desetih letih.
Medtem ko se mednarodna skupnost pripravlja na prelomno konferenco ZN o trajnostnem razvoju v Rio de Janeiru, ki bo junija 2012, poročilo opozarja, da je potrebno trajnost razumeti kot sestavni del socialne pravičnosti, od katere bodo imele koristi sedanje in prihodnje generacije.
»Trajnost ni izključno ali samo okoljsko vprašanje, kot to poročilo tako prepričljivo trdi,« pravi Helen Clark v svojem predgovoru. »Naša odločitev, kako bomo živeli, je ključnega pomena. Zavedati se moramo, da vse, kar počnemo, vpliva na vseh sedem milijard ljudi na svetu, kot tudi na milijarde ljudi, ki nam bodo sledile skozi stoletja.«
UNDP je vsako leto naročnik uredniško neodvisnega poročila o človekovem razvoju, in sicer od leta 1990 naprej. Takrat je prvič predstavil svoj indeks človekovega razvoja (HDI), ki predstavlja sestavljen kazalnik zdravja, izobrazbe in dohodka. Ob rob se je postavil izključno ekonomskim merilom napredka držav in zahteval dosledno spremljanje napredka po svetu na ravni vsesplošnega življenjskega standarda.
Med 1970 in 2010 so države, ki se nahajajo na najnižjih 25-ih odstotkih lestvice HDI, izboljšale svojo splošno raven indeksa HDI za izjemnih 82 odstotkov, kar je dvakrat več kot svetovno povprečje. Poročilo pojasnjuje, da če bi se razmere še naprej tako izboljševale kot v zadnjih 40 let in to za naslednjih 40, bi velika večina držav do leta 2050 dosegla raven indeksa HDI, ki je enak ali boljši od tistega, ki ga sedaj imajo države na najvišjih 25-ih odstotkih lestvice HDI. To bi pomenilo izjemen globalni napredek človeštva v manj kot stoletju. Poročilo opozarja, da se bo ta trend napredka najverjetneje do sredine tega stoletja postopoma upočasnjeval in celo ustavil zaradi stopnjevanja okoljskih problemov. Pri tem se moramo zavedati, da so prebivalci najbolj revnih držav tudi najbolj ogroženi zaradi naravnih nesreč kot so suše in poplave ter zaradi onesnaženosti zraka in vode.
Trajnost in družbena pravičnost
Kljub temu da smo bili v zadnjih letih priča razvoju človeštva, se je porazdelitev dohodkov poslabšala, groba neravnovesja med spoloma še kar obstajajo, pospešeno uničevanje okolja pa ustvarja 'dvojno breme pomanjkanja', ki vpliva predvsem na najbolj revna gospodinjstva in skupnosti. Poročilo še navaja, da je polovica podhranjenosti na svetu posledica okoljskih dejavnikov. Med drugim sem sodi onesnaževanje vode in pomanjkanje zaradi suše, zaradi česar se ohranja začarani krog revščine in degradacije okolja.
Poročilo pojasnjuje, da za doseganje visokega življenjskega standarda niso nujno potrebna fosilna goriva in posnemanje vzorcev najbolj bogatih držav. Čeprav so bile emisije CO2 v zadnjih desetletjih tesno povezane z rastjo prihodkov v več državah, se raba fosilnih goriv ne povezuje z določenimi ključnimi dejavniki človekovega razvoja, kot sta na primer pričakovana življenjska doba in stopnja izobrazbe. Številne napredne industrijske države dejansko zmanjšujejo svoj ogljični odtis in kljub temu ohranjajo rast.
»Rast, ki jo poganja raba fosilnih goriv, ni pogoj za boljše življenje v širšem smislu človekovega razvoja,« pojasnjuje Helen Clark. »Naložbe, ki izboljšujejo dostop do obnovljivih virov energije, pitne vode, sanitarij in reproduktivnega zdravstvenega varstva, spodbujajo tako trajnost kot človekov razvoj.«
Poročilo opozarja, da je potrebno zagotoviti električno energijo za 1,5 milijarde ljudi, ki so sedaj brez nje. To lahko dosežemo po zmerni ceni in na trajnosten način, brez da bi znatno povečali emisije ogljika. Ob podpori Združenih narodov bi bilo mogoče doseči t.i. iniciativo za univerzalen energetski dostop, in sicer s samo eno osmino zneska, ki se ga sedaj porabi za subvencije na fosilna goriva. Poročilo ocenjuje, da so te subvencije v letu 2009 na svetovni ravni dosegle znesek v višini 312 milijard ameriških dolarjev.
Med drugim se avtorji poročila strinjajo s pozivom za uvedbo mednarodne dajatve na valutna trgovanja ali večje finančne transakcije, s katero bi se financiralo ukrepe proti podnebnim spremembam in skrajni revščini. Poročilo ocenjuje, da bi z dajatvijo v višini le 0,005 odstotka od valutnega trgovanja na letni ravni nabrali okrog 40 milijard ameriških dolarjev in več. S tem bi bistveno povečali obseg razvojne pomoči revnim državam, ki je v letu 2010 znašala 130 milijard ameriških dolarjev. Takšna iniciativa je še toliko bolj pomembna, saj se nahajamo v času, ko so finančna sredstva za razvoj glede na podane zaveze v zaostanku, kar je predvsem posledica svetovne finančne krize.
»Dajatev bi omogočila tistim, ki imajo največ koristi od globalizacije, da pomagajo tistim, ki imajo od nje najmanj,« navaja poročilo. Hkrati poročilo tudi ocenjuje, da bi vsako leto potrebovali približno 105 milijard ameriških dolarjev, da bi samo financirali prilagajanje na podnebne spremembe, še posebej v južni Aziji in podsaharski Afriki.
Poročilo še navaja nekatere družbene dejavnike, ki se jih pogosto ne povezuje z okoljsko trajnostjo:
Avtorji poročila napovedujejo, da lahko nepredvidene naravne nesreče povzročijo vrtoglavo rast cen hrane tudi do 50 odstotkov. Govorimo o sušah v podsaharski Afriki in naraščanju morske gladine, ki lahko zalije nizko ležeče države, kot je na primer Bangladeš. Takšne naravne katastrofe lahko izničijo naša prizadevanja po zagotavljanju pitne vode, sanitarij in energije za milijarde ljudi, še posebej tistih v južni Aziji in podsaharski Afriki.
Do leta 2050 poročilo predvideva, da bo povprečna raven indeksa HDI v južni Aziji in podsaharski Afriki nižja za 12 odstotkov glede na prvotne projekcije. V obzir so vzeti 'okoljski izzivi' oziroma učinki globalnega segrevanja na proizvodnjo hrane in učinki onesnaževanja. Če kot osnovo vzamemo še bolj intenzivno degradacijo okolja, kot na primer obsežno krčenje gozdov, dramatičen upad biotske raznovrstnosti in vse bolj ekstremne vremenske razmere, potem bo indeks HDI v teh dveh regijah padel za 15 odstotkov pod izhodiščno projekcijo za leto 2050. Največji padec bodo beležile najbolj revne regije.
Degradacija okolja lahko ogrozi desetletja prizadevanj za širitev dostopa do pitne vode, sanitarij in elektrike za najbolj revne skupnosti: »Ta dejanska prikrajšanost za osnovne dobrine, ki so pomembne same po sebi, so velika kršitev človekovih pravic,« opozarjajo avtorji poročila.
***
POROČILO: vsakoletno poročilo o človekovem razvoju je uredniško neodvisna publikacija Programa Združenih narodov za razvoj. Za brezplačen prenos poročila o človekovem razvoju za leto 2011, ki je na voljo v desetih jezikih, vključno z dodatnimi referenčnimi materiali za posamezne indekse in specifične regionalne podatke obiščite: hdr.undp.org
PROGRAM ZDRUŽENIH NARODOV ZA RAZVOJ (UNDP): UNDP sodeluje s posamezniki na vseh ravneh družbe, da pomaga zgraditi države, ki lahko prestanejo krizne trenutke. Hkrati tudi usmerja in vzdržuje takšen napredek, ki izboljšuje kvaliteto življenja vseh ljudi. Deluje na terenu v 177-ih državah in ozemljih. Poseduje globalno perspektivo in lokalni vpogled, da lahko pomaga pri opolnomočenju ljudi in gradnji prilagodljivih držav. Za več informacij obiščite: www.undp.org
* *** *
Za dodatne informacije se lahko obrnete na:
William
Orme
Telefon: (+1-212) 906 6763
Mobilni: (+1-917) 607 1026
E-pošta: william.orme[at]undp.org
Carolina
Azevedo
Telefon: (+1-212) 906 6127
Mobilni: (+1-917) 213 0617
E-pošta: carolina.azevedo[at]undp.org
Botagoz
Abdreyeva
Telefon: (+1-212) 906 3690
E-pošta: botagoz.abdreyeva[at]undp.org
