Informativne narave - ni uradni dokument

UNIS/SGSM/176
24. junij 2011

Generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-moon:

"Odvisnost od drog je bolezen, ne pa kaznivo dejanje"

Sporočilo ob mednarodnem dnevu proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu s prepovedanimi drogami, 26. junij 2011

DUNAJ, 26. junij (Informacijska služba ZN) - Trgovina s prepovedanimi drogami, ki jo razumemo kot družbeni problem in kaznivo dejanje, se je v zadnjih letih preoblikovala v veliko grožnjo zdravju ljudi in njihovi varnosti v številnih regijah. Letni promet z afganistanskimi opiati obsega okrog 61 milijard ameriških dolarjev, denar pa se porabi za financiranje upornikov, mednarodnega terorizma in destabilizacijo številnih območij. V Zahodni Afriki globalna trgovina s kokainom dosega okrog 85 milijard ameriških dolarjev prometa. Slednja povzroča povečevanje odvisnosti od drog ter povečevanje pranja denarja, hkrati pa krepi politično nestabilnost in ogroža varnost v regiji. Z vsako milijardo dolarjev čistega kokaina, ki pride preko Zahodne Afrike, se na ulicah Evrope zasluži več kot desetkrat toliko.

Ker je grožnja tako resna, sem pred kratkim ustanovil delovno skupino za razvoj celovite strategije ZN za uskladitev in okrepitev naših odzivov na prepovedane droge ter organizirani kriminal. Strategijo nameravamo vgraditi v vse mirovne operacije ZN in druga prizadevanja za krepitev varnosti ter v spodbude za razvoj in razorožitev. Na takšen način lahko Združeni narodi vključijo boj proti trgovini s prepovedanimi drogami in drugim oblikam organiziranega kriminala v svetovne akcijske načrte na področju varnosti in razvoja.

Letošnji mednarodni dan proti zlorabi drog in nezakonitemu prometu z njimi je priložnost, da poudarimo pomen reševanja teh dveh groženj preko mehanizmov pravne države in zagotavljanja zdravstvenih storitev. Naše obeleževanje dneva sovpada tudi s 50. obletnico Enotne konvencije o mamilih iz leta 1961.

Ta konvencija in druge večje mednarodne pogodbe za nadzor nad drogami naredijo veliko več, kot pa le pomagajo v boju proti prometu z drogami. Dodatno tudi zaščitijo ranljive skupine ljudi s široko paleto ukrepov, za katere so se države pogodbenice zavezale. Sem spada izobraževanje in preventivni ukrepi, zdravljenje odvisnosti od drog, rehabilitacija odvisnikov in številne socialno-varstvene storitve za uživalce drog.

Ti ukrepi so nujni, ker je jemanje drog v svojem jedru zdravstveni problem. Odvisnost od drog je bolezen, ne pa kaznivo dejanje. Pravi kriminalci so preprodajalci drog.

Tukaj moramo poudariti, da je ponudba drog le del problema. Če ne bomo zmanjšali povpraševanje po prepovedanih drogah, nikoli ne moremo povsem rešiti gojenje, proizvodnjo in trgovino z njimi.

Vlade so odgovorne tako za preprečevanje prometa s prepovedanimi drogami kot za preprečevanje njihove zlorabe, čeprav lahko skupnost k temu veliko prispeva. Družine, šole, civilna družba in verske organizacije lahko opravijo svoj del naloge in pomagajo pri temu, da se skupnost znebi drog. Podjetja lahko pomagajo pri zagotavljanju življenjskega standarda, ki omogoča dostojno življenje. Mediji pa lahko osveščajo o nevarnostih prepovedanih drog.

S skupnimi močmi bomo uspeli, če okrepimo našo zavezo k osnovnim načelom varovanja zdravja in človekovih pravic, se zavedamo naše deljene odgovornosti, zavzemamo za uravnotežen pristop k zmanjševanju ponudbe in povpraševanja ter zagotavljamo splošen dostop do preventive, zdravljenja in podpore. Takšen pristop bo družbo reševal z drogami povezanega kriminala in nasilja, posamezniki pa se bodo osvobajali izpod odvisnosti od drog. Skrbeli bomo za našo skupno prihodnost in se zavzemali za bolj varen svet.

* *** *