Po vsem svetu je trenutno 258 milijonov migrantov, torej je vsak 30. človek na svetu migrant. Medtem ko večina spremeni svojo državo bivanja varno in zakonito, je od leta 2000 izgubilo življenje več kot 60.000 migrantov, ki so se podali na nevarno potovanje. Da bi rešili življenja, zaščitili pravice in si razdelili odgovornost za ljudi na poti, se je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) septembra 2016 odločila za razvoj celovitega sporazuma o mednarodnih migracijah. Julija 2018, in sicer po 18 mesecih obsežnih posvetovanj in pogajanj, so države članice ZN pripravile besedilo globalnega dogovora ZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki ga lahko v slovenščini najdete tukaj. Nato so države članice ZN dogovor uradno sprejele 10. decembra 2018 v Marakešu v Maroku.
"Danes je pravi čas, da začnemo s pogovorom o tem, kako zastaviti in narediti tako, da bo v korist prav vsem - državam izvora, migrantom, ciljnim in tranzitnim državam ter državam, v katere se bodo morda vrnili." - Louise Arbour, posebna predstavnica ZN za mednarodne migracije, november 2018.
Globalni dogovor o migracijah je prvi globalni sporazum ZN o skupnem pristopu k mednarodnim migracijam v vseh njenih razsežnostih. Dogovor je pravno nezavezujoč. Utemeljen je na vrednotah suverenosti držav, delitve odgovornosti, nediskriminacije in človekovih pravic ter prepoznava, da je potreben pristop sodelovanja za optimizacijo splošnih koristi migracij, hkrati pa obravnava tveganja in izzive migracij za posameznike in skupnosti v državah izvora ter tranzitih in ciljnih državah.
Dogovor obsega 23 ciljev za boljše upravljanje migracij na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni, in sicer:
Generalna skupščina ZN je 19. decembra uradno potrdila globalni dogovor o migracijah, ki ga je v Marakešu sprejelo 164 držav članic. V izjavi je generalni sekretar ZN António Guterres dejal, da globalni dogovor o migracijah pomeni humane in učinkovite ukrepe v korist držav izvora, tranzitnih in ciljnih držav, kot tudi za migrante same. Hkrati tudi upa, da bodo prav vse države spoznale pomen dogovora.
Ker dokument ni zavezujoč, bo njegovo prihodnje izvajanje odvisno od tega, kaj si države članice želijo od njega in kaj so pripravljene vložiti, da bomo dosegli napredek na tem področju. To je le začetek in ne konec mednarodnega dialoga o mobilnosti ljudi.