"Od zraka, ki ga dihamo, in hrane, ki jo jemo, do energije, ki nas poganja, in zdravil, ki nas zdravijo - naše življenje je popolnoma odvisno od zdravih ekosistemov," je dejal generalni sekretar Združenih narodov (ZN) António Guterres v svojem sporočilu ob mednarodnem dnevu biotske raznovrstnosti in poudaril, da moramo končati to vojno proti naravi.
Izguba biotske raznovrstnosti je posledica degradacije habitatov, naraščajočega onesnaževanja in vse hujše podnebne krize. To ima resne posledice za življenje na Zemlji. Naravni ekosistemi imajo pomembno vlogo pri uravnavanju podnebja ter pomagajo sekvestrirati in shranjevati ogljik. Kljub temu so izgube gozdov, izsuševanje mokrišč in druge degradacije okolja pomembno prispevale k podnebnim spremembam.
Učinki podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost so že vidni, saj so številne živalske vrste že prisiljene spremeniti selitvene vzorce, rastline pa se težko prilagajajo temperaturnim spremembam. V oceanih so biologi priča še eni tragediji, saj koralni grebeni, ki zagotavljajo hrano in zavetje več kot 7.000 vrstam, zaradi segrevanja in zakisljevanja oceanov izumirajo.
Na konferenci ZN o biotski raznovrstnosti (COP15) v Montrealu v Kanadi decembra 2022 se je mednarodna skupnost dogovorila o novem nizu ciljev, ki bodo usmerjali svetovne ukrepe za zaustavitev in odpravo izginjanja naravne pestrosti. Določeni so bili jasni cilji za odpravo prekomernega izkoriščanja in onesnaževanja narave, netrajnostnih kmetijskih praks in postavljen načrt, ki varuje pravice domorodnih ljudstev in priznava njihov prispevek kot skrbnikov narave. Na konferenci je bilo obravnavano tudi vprašanje, kako uskladiti finančne tokove z naravo, da bi se finance usmerile v trajnostne naložbe in se izognile okolju škodljivim naložbam.
Doseganje vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja bo odvisno od zdravih ekosistemov in biotske raznovrstnosti. Zdravje planeta je nenazadnje temelj zdravja in dobrega počutja ljudi.
