Osebje UNHCR razdeljuje vzmetnice, odeje in druge osnovne pripomočke tistim, ki jih je nevihta Norma najbolj prizadela v začasnem naselju Bar Elias v osrednjem Libanonu.
Dandanes več ljudi kot kdaj koli prej živi v drugi državi kot tisti, v kateri so se rodili. Po podatkih poročila Mednarodne organizacije za migracije (IOM) o svetovnih migracijah za leto 2022 naj bi bilo leta 2021 na svetu skoraj 281 milijonov mednarodnih migrantov, kar je 9 milijonov več kot leta 2019. Skoraj dve tretjini sta bili delovnih migrantov. Mednarodni migranti so leta 2021 predstavljali 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva.
Mnogi posamezniki se selijo po lastni izbiri, mnogi drugi pa se selijo zaradi nujnosti. Po ocenah Agencije Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo sredi leta 2022 na svetu 103 milijone prisilno razseljenih oseb. Od tega je bilo 32,5 milijona beguncev, 53,2 milijona ljudi notranje razseljenih, 4,9 milijona prosilcev za azil in 5,3 milijona drugih ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito.
Več kot sedem od desetih beguncev na svetu prihaja iz samo petih držav: Sirije, Venezuele, Ukrajine, Afganistana in Južnega Sudana.
Največje število beguncev je v Turčiji, in sicer 3,7 milijona, sledijo Kolumbija, Nemčija, Pakistan in Uganda. Več kot dve tretjini beguncev in drugih oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, živi v državah, ki mejijo na njihovo izvorno državo.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) opredeljuje migranta kot vsako osebo, ki se giblje ali se je gibala čez mednarodno mejo ali znotraj države izven svojega običajnega prebivališča, ne glede na njen pravni status, prostovoljno ali neprostovoljno gibanje, vzroke za gibanje ali dolžino bivanja.
Izraza "migranti" in "begunci" se pogosto uporabljata izmenično, vendar med njima obstaja razlika.
V Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 je prvič priznan prispevek migracij k trajnostnemu razvoju. Enajst od sedemnajst ciljev trajnostnega razvoja vsebuje cilje in kazalnike, povezane z migracijami ali mobilnostjo. Glavno načelo agende je "nikogar ne pustiti zadaj", vključno z migranti.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ustanovljena leta 1951, je vodilna medvladna organizacija na področju migracij. IOM si prizadeva zagotoviti urejeno in humano upravljanje migracij, spodbujati mednarodno sodelovanje na področju migracij, pomagati pri iskanju praktičnih rešitev migracijskih problemov ter zagotavljati humanitarno pomoč migrantom v stiski, vključno z begunci in notranje razseljenimi osebami. Leta 2016 je IOM postala ena od specializiranih agencij Združenih narodov (ZN).
Svetovni portal IOM o migracijskih podatkih zagotavlja pravočasne in celovite statistične podatke o migracijah ter zanesljive informacije o migracijskih podatkih po vsem svetu.
Obsežna gibanja beguncev in migrantov vplivajo na vse države članice ZN ter zahtevajo tesnejše sodelovanje in delitev odgovornosti.
Leta 2016 so države članice ZN sprejele sklop zavez, znan kot Newyorška deklaracija za begunce in migrante, v kateri so priznale potrebo po celovitem pristopu k migracijam. Deklaracija priznava pozitiven prispevek migrantov k trajnostnemu in vključujočemu razvoju ter se zavezuje k zaščiti varnosti, dostojanstva ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin vseh migrantov ne glede na njihov migracijski status.
Leta 2018 so države članice ZN na medvladni konferenci v Maroku sprejele Globalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Globalni dogovor zajema različna vprašanja, kot so krepitev delavskih pravic delavcev migrantov, izboljšanje podatkov o migracijah kot podlage za politike, ki temeljijo na dokazih, reševanje življenj in vzpostavitev mednarodnih prizadevanj za pogrešane migrante.
Mednarodni dan migrantov obeležujemo vsako leto 18. decembra.
Mlada ukrajinska mati pelje svojega trimesečnega dojenčka in svojega triletnega malčka čez mejni prehod Tiszabecs na Madžarsko, potem ko je pobegnila iz Ukrajine in tam pustila svojega moža.
Afganistan: UNHCR razdeljuje zimska denarna plačila razseljenim družinam v Kabulu, 2021.
Čeprav se večina od nekje 45.000 Venezuelcev, ki vsak dan preidejo mejo v Kolumbijo, vrne v svojo državo, jih do 5.000 ostane v Kolumbiji ali nadaljuje pot v iskanju varnosti in novega življenja v drugih državah Latinske Amerike, kot so Ekvador, Peru in Čile.
Pravica do iskanja azila pred preganjanjem je zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki predstavlja temeljni dokument mednarodnega prava človekovih pravic.
Begunci so zaščiteni s Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951, ki begunca opredeljuje kot osebo z utemeljenim strahom pred preganjanjem zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini.
Beguncev ni mogoče vrniti v državo, kjer bi bilo njihovo življenje ogroženo. To je znano kot načelo nevračanja. Osebe, ki so zagrešile zločin proti miru ali vojni zločin, niso upravičene do statusa begunca.
V skladu s Konvencijo o statusu beguncev imajo begunci tudi pravico do dela, izobraževanja, nastanitve, javne pomoči in podpore, dostopa do sodišč in med drugim pravico do prostega gibanja po ozemlju. Begunci seveda morajo spoštovati zakone svoje države azila.
Prosilec za azil je oseba, ki išče zatočišče v drugi državi, za priznanje statusa begunca pa mora dokazati, da je njegov strah pred preganjanjem v matični državi utemeljen. Notranje razseljene osebe so osebe, ki so svoje domove zapustile iz istih razlogov kot begunci, vendar so ostale v svoji državi in jih mednarodno pravo ne ščiti.
Visoki komisariat ZN za begunce ali Agencija ZN za begunce (UNHCR) je bila ustanovljena leta 1950, da bi pomagala Evropejcem, razseljenim zaradi druge svetovne vojne. Imela je triletni mandat za dokončanje svojega dela in nato naj bi se razpustila. Naslednje leto je bila sprejeta Konvencija o statusu beguncev; pravni dokument, ki je podlaga za delo UNHCR. Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951 je podpisalo 146 držav pogodbenic, vključno z Avstrijo, Madžarsko, Slovaško in Slovenijo. UNHCR si od takrat prizadeva pomagati beguncem. Glavni namen agencije je voditi in usklajevati mednarodne ukrepe za zaščito in pomoč beguncem ter reševanje begunskih problemov po vsem svetu.
Dekolonizacija Afrike je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja povzročila prvo od številnih begunskih kriz na tej celini, ki je zahtevala posredovanje UNHCR. V naslednjih dveh desetletjih je moral UNHCR pomagati pri krizah z razseljevanjem v Aziji in Latinski Ameriki. Do konca stoletja so se pojavile nove begunske težave v Afriki, v Evropi pa novi valovi beguncev zaradi vojn na Balkanu.
V svetu, kjer je po ocenah 103 milijone ljudi prisilno razseljenih zaradi konfliktov ali preganjanja, je delo UNHCR pomembnejše kot kdaj koli prej.
Svetovni dan beguncev obeležujemo vsako leto 20. junija.
Generalna skupščina ZN je 17. decembra 2018 potrdila Globalni dogovor o beguncih, okvir za bolj predvidljivo in pravično delitev odgovornosti, v katerem je priznala, da trajnostne rešitve begunskih razmer ni mogoče doseči brez mednarodnega sodelovanja.
Agencija ZN za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) je bila leta 1949 s strani Generalne skupščine ZN pooblaščena za zagotavljanje storitev registriranim palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu, ki so zaradi konflikta leta 1948 izgubili dom in sredstva za preživljanje. Ko je agencija leta 1950 začela delovati, se je odzivala na potrebe približno 750.000 palestinskih beguncev. Agencija UNRWA zagotavlja vrsto storitev, vključno z osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem, zdravstvenim varstvom, humanitarnimi in socialnimi storitvami, infrastrukturo in izboljšanjem taborišč, mikrofinanciranjem in nujno pomočjo palestinskim beguncem, ki jih je zdaj 5 milijonov, in sicer na petih območjih delovanja agencije: na območju Gaze, na Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom, v Jordaniji, Libanonu in Siriji.
Na tisoče družin je bilo razseljenih zaradi nedavnih podnebnih sprememb in suše v somalskih regijah Etiopije. Zapustili so jih brez upanja. Večina družin je izgubila svoj dom, živino in kmetijska zemljišča.
Podnebne spremembe skozi suše, dezertifikacijo, povečane koncentracije soli v podtalnici in prsti ter dvigovanje morske gladine lahko prispevajo k razseljevanju ljudi prek mednarodnih meja.
Tudi naravne nesreče lahko prisilijo ljudi, da poiščejo zatočišče v drugih državah. Takšne nesreče - poplave, potresi, orkani, blatni plazovi - so vse pogostejše in intenzivnejše. Čeprav je večina razselitev, ki jih povzročijo ti dogodki, notranjih, lahko zaradi njih ljudje tudi prečkajo meje. Kljub temu noben od obstoječih mednarodnih in regionalnih instrumentov begunskega prava posebej ne obravnava stiske teh ljudi.
Vojna v Ukrajini še naprej povzroča neizmerno človeško trpljenje, smrt in uničenje, zaradi česar so milijoni izpostavljeni resnim kršitvam mednarodnega prava,obenem pa nastajajo velike humanitarne potrebe.
Kampanja Modro srce je globalna pobuda, ki jo vodi Urad Združenih narodov (ZN) za droge in kriminal (UNODC), namenjena ozaveščanju o trgovini z ljudmi in njenih posledicah.
"Na mednarodni dan migrantov razmišljamo o življenju več kot 280 milijonov ljudi, ki so zapustili svojo državo v iskanju priložnosti, dostojanstva, svobode in boljšega življenja." — António Guterres
Od začetka sirske krize je več kot 4,9 milijona ljudi zapustilo to državo. Kje se nahajajo?
